Pa smo spet tu. V sredo, 18. marca, smo dočakali še tretji del sage, imenovane Detox. Po Kopru in Logatcu je bilo tokratno prizorišče dogajanja Ljubljana. V Ziferblatu se nam je, podobno kot na ostalih dveh lokacijah, pridružila le peščica obiskovalcev, ki pa so poskrbeli za to, da smo prostor napolnili z navdihujočimi idejami in poglobljenimi razmišljanji o stanju mladih danes in razlogih za njihovo distanco do problematik, kot je ozadje delovanja tekstilne industrije.

Torej nas nizka udeležba še zdaleč ni demotivirala. Ravno nasprotno. Situacijo smo izkoristili v svoj prid in med prisotnimi ustvarili toliko bolj sproščeno vzdušje. Zato ni presenetljivo, da se je pogovor z obiskovalci, ki je sledil predavanju o spornem delovanju modne industrije in kampanji Detox, zavlekel čez pričakovani dve uri.

Delavnica Detox 3.0, Ljubljana

Tako sta prostovoljca Gregor Novak in Nastja Zajec najprej razkrila, kako so naše obleke prepojene z raznoraznimi strupi in ne prinašajo negativnih posledic le za naše zdravje (alergije, motnje hormonskega ravnovesja itd.), ampak njihova produkcija pušča predvsem toksične sledi v okolju in na ljudeh, ki so zaposleni v tekstilnih tovarnah ali pa živijo v njihovi bližini. Na vse to je opozoril Greenpeace s svojo kampanjo Detox, ki je bila v letošnjem letu osredotočena na oblačila za aktivnosti na prostem, pri čemer sta na udaru predvsem znamki Mammut in The North Face, za kateri je bilo ugotovljeno, da vsebujeta nevarne kemikalije.

K spremembi tovrstne situacije lahko v prvi vrsti prispevamo potrošniki, saj smo mi tisti, ki s svojimi vsakodnevnimi odločitvami usmerjamo ponudbo na trgu. Lahko se na primer raje odločimo za nakup oblačil okolju prijaznejših znamk, kot so Fjällräven, Pyua, R’adys, Páramo ali Rotauf. Te sicer niso še razširjene v Sloveniji, vendar to še ne pomeni, da ne moremo v prihodnosti predvsem prek našega povpraševanja situacijo tudi spremeniti.

Poleg tega pa, kot je bilo prikazano med predstavitvijo, imamo že sedaj predvsem v Ljubljani na voljo široko paleto alternativ tiraniji hitre mode. Obiščete lahko trgovine z oblačili iz druge roke, kot sta Moje Tvoje in Textile House ali si rahlo bolj "retro" opravo omislite v trgovini Vintage Divas, “pravična” oblačila pa si lahko nabavite v trgovinah, kot so GUD shop, 3MUHE ali Movinun. Če ne veste kam s starimi oblačili, lahko ta izmenjate prek Tekstilnice ali si nova kar sami izdelate s pomočjo delavnic, ki jih nudi Anselma. Seznam možnosti, ki vam lahko pomagajo na poti do odgovornejšega potrošništva, pa se tu tudi ne konča.

Prav tako obstaja tudi nešteto razlogov, zaradi katerih se posamezniki ne bi odločili za izbiro ene od teh alternativ. Ti so bili namreč osrednja tema pogovora, ki se je razživel po predavanju prostovoljcev. Navedeni vzroki za pomanjkanje angažiranosti pri posameznikih so segali od cenovne ugodnosti oblačil, odtujenosti od realnega sveta, ki jo s seboj prinaša digitalna doba, pa vse do šolskega sistema in njegovega ustvarjanja vse bolj pasivnih posameznikov z dajanjem prednosti teoriji in zanemarjanjem prakse.

V resnici gre pri tem za kombinacijo vseh teh dejavnikov in še cele vrste drugih. Mogoče je osrednji razlog za to, da se ne aktiviramo in postanemo bolj odgovorni potrošniki, ravno denar. Produkti hitre mode so najcenejši, najlažje dostopni, vsi jih kupujejo, ravnanje po liniji najmanjšega odpora pa se je še vsakič izkazalo za najučinkovitejšo strategijo.  

Mogoče je glavni krivec naša ujetost v virtualni svet. Še nikoli prej nismo bili tako odtujeni od realnosti. Večino svojega časa namenjamo strmenju v računalniške in mobilne zaslone, medtem ko naše življenje iz dneva v dan le gre mimo nas, skupaj z neprekinjenim sosledjem katastrof, do katerih smo postali tako brezbrižni, da se do njih vedemo, kot da pripadajo nekemu drugemu, paralelnemu svetu.  

Mogoče pa zametki pasivnosti izhajajo iz šolski klopi. Že od malih nog nas učijo, kako postati uspešni, medtem ko o našem uspehu pričajo le ocene, ki so rezultat kmalu pozabljenih na pamet naučenih informacij. Kaj naj bi s tem znanjem dejansko počeli, očitno ni tako relevantno.

Kaj pa če smo mi le nesrečna generacija, ki se je znašla na prehodu v vse bolj negotov svet, v katerem se je najlažje zateči k vsemu, kar nam nudi uteho, pa naj bo to polna nakupovalna vrečka oblek ali poročanje o vsakem našem premiku na socialnih omrežjih. Glede na to, da je prihodnost tako brezupna, zakaj bi si nalagali še dodatne skrbi s problemi, na katere nimamo vpliva? Kako bi se sploh lahko borili za neke višje cilje, ko pa se nam že naši osebni cilji zdijo neuresničljivi?

Ob tem je nezanemarljivo dejstvo, da ljudje še nikoli prej niso bili tako individualistično usmerjeni kot danes. Vodilo današnjega časa je osebni uspeh. Vsi se podajajo na iskanje samih sebe. Knjižne police polnijo priročniki z nasveti za osebno rast. Najpomembnejše je izbrati ustrezen način prehranjevanja in športnega udejstvovanja za to, da dosežemo našo idealno podobo.

Rezultat tega se morebiti kaže tudi v naši ravnodušnosti do svetovnih problemov, razen če nas ti ne neposredno ogrožajo. Seveda pri tem ne pomislimo, da bi lahko z reševanjem teh problemov ustvarili boljšo prihodnost za vsakega izmed nas. Naših ciljev ne moremo uresničiti, če prej ne spremenimo sistema, ki nam uresničevanje teh ciljev onemogoča.

Delavnica Detox 3.0, Ljubljana

Če nam je torej mar za našo prihodnost, nam ne preostane drugega, kot da to tudi dokažemo. To lahko naredimo že z manjšim dejanjem, kot je nakup majice v trgovini z oblačili iz druge roke namesto v Zari. Samo s tem nakupom sicer ne bomo spremenili sveta, bomo pa vsaj naredili prvi korak v tej smeri. Seveda je še bolje, če se za spremembo aktivno zavzemamo na širši ravni, kot je na primer s pozivanjem proizvajalcev “nepravičnih” in okolju škodljivih oblačil k drugačnemu načinu delovanja. Ne glede na to, katero dejanje izberemo, pa je ključna sprememba v načinu razmišljanja, ki nam je do sedaj preprečevalo vsakršno zavzemanje za izboljšanje razmer. Sveta, kot ga danes poznamo, namreč ni mogoče spremeniti brez premika v načinu razmišljanja, na katerem ta tudi sloni.  

Iris Silič, prostovoljka