V družbi PD Lisca iz Kranja preko Jošta in Križne Gore do Škofje Loke
Na še eno megleno zimsko jutro se skupaj z Ines odpraviva v hribe. Sveti Jošt nad Kranjem ter bližnja Križna Gora sta na sporedu. Do Izhodišča pri tovarni Sava v Kranju se odpeljeva navkljub vsem izzivom, s katerimi se je bilo pred tem potrebno spoprijeti (iskanje nadomestnega vozila, kidanje novozapadlega snega, okrnjena zasedba prostovoljcev). V življenju se je pogosto potrebno prilagajati okoliščinam in načrtu pustiti biti le načrt. Tako je prav gotovo tudi pri vseh aktivnostih, ki se jih kot prostovoljci pri Greenpeaceu lotevamo. Tako naju pozne odpovedi ostalih prijavljenih prostovoljcev (bolezen žal ne počiva) niso vrgle s tira in tudi najavljena zamuda Mateja ni povzročila panike.
Jutro v Kranju sta popestrila še naš filmski Tadej, ki se je v družbi svojega dekleta spontano priključil tej ekspediciji. Nekaj ovinkov in časovnih enot kasneje pa smo že krenili navkreber v družbi Mateja, novega prostovoljca iz Posavja, s sinom. Priključili smo se skupini aktivnih državljanov zrelih let, ki so se iz Sevnice pripeljali v organizaciji njihovega planinskega društva Lisca. Matej je seveda že vnaprej poskrbel za sodelovanje, za kar mu gre zahvala.
Pot navkreber se je začela z dolgočasno spluženo asfaltno cesto, a že kmalu smo se na desno umaknili med zasnežene gozdne stezice. Neutrudno smo pridobivali meter za metrom v dolžino in višino. Na poti smo prečkali še eno vmesno jaso, pozdravili peščico pohodnikov in tekačev in že smo se znašli na točki s čudovitim razgledom nad okoliško hribovito pokrajino odeto v zimsko belino. Končno nas je pozdravilo tudi sonce in nas od tu naprej zvesto spremljalo do zaključka dneva. Že kmalu pa smo prispeli na prvi cilj poti – Jošt. Ta je z višino 842 m nad morjem že sam kar primeren za dopoldanski izlet. A mi smo postali le toliko, da smo izkoristili ponudbo Doma na Joštu, ter naredili skupinsko sliko s krasno panoramo Kamniško Savinjskih Alp na severovzhodu.
V nadaljevanju je sledil spust po bregu, ki je levo in desno od uhojene poti ponujal (vsaj 25 cm) debelo neokrnjeno plast suhega, novozapadlega snega, ki je kar klical po preizkusu mehkega pristanka. :)
A pot je bila še dolga in možnost prehlada zato še bolj prisotna. Po spustu je sledilo še nekaj impresivnih igric svetlobe snega in dreves, kotaljenja snežnih kolutov po bregu, kramljanja z ostalimi udeleženci pohoda ter nekaj krajših vzponov in spustov večinoma po gozdnih poteh. Ta osrednji del pohoda pa smo zaključili po dobrih dveh urah v Gostilni pri Boštjanu v Križni Gori (160 m nižje od Jošta). Tam smo se okrepčali s hišnimi ali domačimi dobrotami ter se po kakšni urici počitka napotili spet med gozdne stezice, a tokrat je bilo potrebno manj energije, saj nam je za 300 višinskih metrov do Škofje Loke pomagala gravitacija.
V zaključku seveda zavoljo zabave zdrs po zasneženem bregu tudi ni smel manjkati kakor tudi ne kepanje in »zimski bejzbol« s pohodniško palico in kepo snega. ;)
Svojo prvotno zamisel, da bi avtobus, ki je čakal na pohodnike v Škofji Loki, odpeljal proti Ljubljani so na našo prošnjo usmerili proti Kranju, kjer so nas čakali avtomobili. Na tem odseku poti pa je Ines pohodnikom s Posavja na kratko predstavila še našo kampanjo: Detox Outdoor. Z njo želimo namreč tudi pohodnike opozoriti na njihovo soodgovornost pri zahtevi za omejitev oz. prepoved uporabe nevarnih snovi uporabljenih v njihovih oblačilih. Po odzivu sodeč verjamem, da bo vsaj nekaj udeležencev in njihovih svojcev pozornih na to kakšna oblačila in obuvala bodo kupovali.
Matija Dvoršak, prostovoljec