Pozdravljeni vsi zeleni navdušenci!

Ime mi je Ines Gorkič in sem ena od prostovoljk pri Greenpeaceu v Slovenij, in sicer že malo več kot eno leto. Ta vikend se odpravljam na nepozabno dogodivščino. Mesec dni bom plula z eno od Greenpeacovih ladij. Gre za manjšo jadrnico Beluga II, ki pripada nemškemu Greenpeaceu. Pot bom pričela v pristanišču Hamburg (Nemčija), zaključila pa jo bom v Linzu (Avstrija). Z ladjo se bom po evropskih rečnih tokovih potepala malo več kot 1 mesec, vmes se bomo ustavljali v  mestih in promovirali kampanjo Rešimo Arktiko, katere del sem bila že v Sloveniji.

Cilj te kampanje je ozaveščati ljudi o nevarnostih črpanja nafte na severnem polu. Vse več je podjetij, ki si želi obogateti s črpanjem nafte v globinah Severnega (Arktičnega) morja. S tem ne samo, da celoten krhki arktični ekosistem postavljajo na preizkušnjo, ampak predvsem dodajajo k podnebnim spremembam, ki so v današnjem času največja grožnja življenju kot ga poznamo.

Podobno pa se ravnokar dogaja tudi pred našim pragom - na Jadranu. Trenutno smo prostovoljci v Sloveniji aktivni v kampanji S.O.S. za Jadran, kjer podpiramo naše hrvaške kolege v boju proti črpanju nafte na Jadranu. Tu nagovarjam vse vas, ki se zavedate, da morja in razlitja ne poznajo meja ter vse, ki ste preživeli veliko poletij na Jadranski obali, da nas podprete s podpisom. Tako lahko tudi kot posameznik naredite korak bližje k skupni zeleni prihodnosti. (http://grnpc.org/Ige8j)

'Moč posameznika' je bilo tudi eno glavnih vodil, da sem postala prostovoljka pri Greenpeaceu. Dovolj je že, da imaš motivacijo, vizijo in si zares angažiran. Potem lahko vedno dobiš možnost, da vse to spraviš tudi v dejanja. Naj poudarim, vsak izmed nas ima to možnost. Tudi jaz sem samo navaden smrtnik, vendar sem stopila čez odprta vrata in zagrabila svojo priložnost.

Ines G.

Zakaj torej ravno potovanje in delo na ladji?

Zase lahko rečem, da me je že od vedno fascinirala neomejena odprtost morja in ostalih voda, ta občutek, da si svoboden, sam sebi gospodar in si v stiku z naravo na drugačen način. Tudi stil življenja, ki pride zraven mi je pisan na kožo - veliko dela na svežem zraku, sonce (ali pa tudi dež), sodelovanje s skupino (posadka), dolgi dnevi, nedoločen urnik in pa seveda stalne nepredvidljive dogodivščine. Trenutno sicer nimam nobenih izkušenj s plovbo, vendar ne dvomim, da bom vse potrebno znanje pridobila sproti. Eno od temeljnih razlogov, zakaj sem si tako želela odpluti, je tudi, da nisem nikoli čutila pretirane navezanosti na domače okolje. Vedno sem čutila neko silo, ki me je vlekla stran v odkrivanje neznanega in magičnega. Od vedno sem ljubila potovanja, moja misija pa je, da si razširjam horizont s spoznavanjem različnih kultur, ljudi, poklicev itd.

Vsi ti občutki pa so postali še bolj močni, ko sem prvič stopila na krov Greenpeacove ladje Rainbow Warrior III, ki je ena izmed treh večjih v floti. Takrat so se vsi delčki sestavljanke končno našli - ta begajoč občutek nemira in ne-pripadnosti je izginil, našla sem svoj 'dom'. Vem, da se sliši osladno, vendar drugače ne more biti, ko najdeš čisto esenco strasti in gonila v svojem življenju. Ne pravim, da je to sedaj edino kar me še žene, v mojem srcu bo zmeraj večino prostora zasedala narava. In s tem pride tudi zaščita narave, ko jo ta potrebuje. Beseda narava je dandanes tako velikokrat uporabljena, da se nihče več ne ustavi in pomisli, kaj vse sploh zaobjema. To je vse kar je živo, od živali, rastlin pa tudi ekosistemov, torej povezave živih bitij z okoljem. In ko enkrat naravna harmonija pade iz ravnovesja, ima to vpliv na vse.

Torej, da se vrnem k ladji, moja gonilna motivacija za prostovoljstvo na ladji je, da hočem biti aktiven del okoljevarstvenih kampanj in to strast in znanje o problemih predati drugim ljudem tudi osebno. Te izkušnje ne vidim kot, da jaz 'žrtvujem' svoj čas za prostovoljstvo, ampak kot edinstveno priložnost, da bo moj glas uslišan in da spravim svoje misli tudi v dejanja ter pomagam pri spremembi za boljši svet. Pridobiti hočem nova znanja o perečih tematikah, spoznati svoje 'sozelence', deliti ideje, razširiti svoj um in biti gonilo ter motivacija ostalim. Moja velika želja je, da se kdaj udeležim kakšne 'predrzne' akcije, ki bo potrebovala aktiviste z veliko poguma. Lep primer je trenutno zasledovanje Shellove ladje s strani 6 zagrizenih aktivistov na Greenpeacovi ladji Esperanza.

Za zaključek bi rada še enkrat poudarila, kolikšno moč ima glas in vizija vsakega posameznika. Vsak ima v sebi vse, kar je potrebno za spremembo in moč, da naredi korak naprej, če v to res verjame. Jaz sem bila vedno na tisti strani ekrana, kjer ste zdaj vi - brala sem o dogodivščinah drugih. Sedaj sem spoznala, da moram to močno žarenje poslušati in tu sem, pišem svoj prvi blog in kmalu bom z vetrom v laseh plula po severnih delih Evrope. Upam, da bo to potovanje tudi dobra popotnica za nadaljnja krmarjenja po svetovnih in okoljevarstvenih vodah.

Do naslednjega prispevka pa ostanite v cvetju!

Ines Gorkič, prostovoljka