Deževne pozdrave z Bavarske!
Dnevi na ladji kar prehitro minevajo, saj je zmeraj veliko opravil, ki jih lahko postorimo. Pretekli teden je bil vsak dan zopet namenjen vzdrževanju ladje.
Večino tedna smo bili zasidrani v majhni vasici oddaljeni 10 km od mesta Bamberg. Okolica je obdana s hribi, travniki, polji, vmes pa se sem ter tja najde se kakšna vasica ali pivovarna. Na hribih je za 1. maj kar mrgolelo lokalnih ljudi, ki so se z mini kombiji pripeljali v srce gozda in si tam ustvarili zabavo s kresom in glasbo.
Mesto Bamberg je prečudovito, izgleda kot en velik muzej na prostem. Hiše so antične z značilnimi pročelji. Veliko je mostov, ki so zbirna točka za mlade. Čeprav je univerza v Bambergu bolj majhna, je zvečer mogoče srečati veliko študentov. Mnogo je tudi tujih študentov ali pa so sem prišli zaradi dela. Mestu pravijo tudi 'majhne Benetke', saj skoznje teče reka. Na glavnem kanalu je ob rečnem bregu ulica z vrstnimi hišami, ki imajo vrt kar ob rečni strugi, kar daje vtis srednjeevropskih Benetk. Temu primerno je v strogem centru turistov kot Rusov. Zanimivo je, da je veliko turistov tudi Nemcev, ki pridejo iz drugih delov Nemčije (saj je država tako velika, da so dejansko lahko turisti v lastni državi :)). Zvečer lahko ob glavni ulici s pubi vidiš veliko ljudi, ki 'degustirajo' lokalna piva oblečeni v tradicionalna bavarska oblačila. Mesto je znano po številnih pivovarnah (kar 11) in barih, kjer jih lahko poskusiš so venomer polni.
Črna luknja
Eno od vzdrževalnih del, ki sem jih opravila pretekli teden je bilo tudi čiščenje kamrice pod premcem, kjer se nahaja veriga za sidro. Stlačiti sem se morala v majhen prostor brez svetlobe, kamor se malo večja oseba že težko stisne. Potrebne so prave akrobatske sposobnosti, saj je dostopna samo z lestve (ker se nahaja v notranjosti premca), v notranjosti pa lahko samo čepiš. Če pred obiskom tega prostora nisi klavstrofobičen, po njemu zagotovo postaneš.
Seveda mi ne verjeti na vsako zapisano besedo, hočem samo obarvano ilustrirati situacijo. V realnosti so vsa opravila in nove situacije v katere sem postavljena dobrodošle, saj se zmeraj naučim kaj novega in postajam se bolj fleksibilna pri prilagajanju na nove razmere.
Moje delo v kamrici (ljubkovalno oklicani črna luknja) je bilo, da postrgam iz se manjše kamrice vso rjo, ki je odpadla z verige med njenim dvigovanjem in spuščanjem. Rje se je na koncu nabralo za vedro in pol! Povedali so mi namreč, da mora imeti vsaka ladja vsaj trikrat daljšo verigo od lastne dolžine, da se lahko zasidra. Veriga mora biti na vsakih 25 metrov označena, da mornarji vedo koliko verige imajo se na razpolago.
Veganstvo in Greenpeace
Ko smo nekega popoldneva odšli v restavracijo na kosilo, sem na meniju opazila, da so imeli komaj 3 jedi za vegetarijance in nobene za vegane. Seveda tega tudi nisem pričakovala v tako majhni vasici. Pa vendar me je napeljalo, da razmišljam o izvoru veganstva in navezavi na Greenpeace. Veliko ljudi, ki jih spoznam iz Greenpeacea je vegetarijancev, tudi veganov. Na vseh dogodkih, ki so organizirana za prostovoljce je hrana vedno veganska. Veganstvo je po mojem mnenju eden od pomembnih načinov za zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja. Vzreja živali ustvari več izpustov toplogrednih plinov, kot celoten svetovni transportni sistem, porabljene je tudi ogromno pitne vode. Da se vse živali nahranijo, je potrebna ogromna količina rastlinske hrane in zato sekajo gozdove (kar še dodatno pripomore h globalnemu segrevanju in izumiranju vrst). Milijardo ljudi na svetu, ki živijo v pomanjkanju in lakoti bi lahko z lahkoto nahranili, če z žitom, sojo in ostalimi pridelki ne bi hranili živali, rejenih za meso, mleko, jajca, usnje, volno…
Poraženci, zavajalci ali vodje?
Ko smo zopet odrinili na pot smo se nekega večera zasidrali v okolici Herzogenauracha, kjer se nahajata glavni stavbi podjetij adidas in Puma. Na tem mestu naj omenimGreenpeaceovo kampanjo Detox, ki se zavzema za potrošnikove pravice s prepovedjo uporabe toksičnih kemikalij pri proizvodnji oblačil ter s tem zaščititi tudi okolje. Greenpeace s to kampanjo pritiska na vse znane modne znamke, da se zavežejo h kampanji z dolgoročnimi cilji. Vse podatke najdete na spletni platformi, kjer lahko ugotovite ali vaša najljubša znamka spada med »vodje« ali poražence. Tako adidas kot Puma spadata med detox vodje, kar pomeni, da sta se zavezala k proizvodnji brez okolju škodljivih kemikalij.
Čas se izteka
Pokrajina skozi katero se peljemo se je začela spreminjati in je bolj hribovita in prekrita z zelenimi gozdovi. Vreme je bilo skozi celoten teden deževno in oblačno k čemur najbrž pripomore hribovito površje. Ob dežju moramo paziti, da zapiramo bikova očesa, drugače nam dež vdira v notranjost in je vse mokro (kot npr. moja postelja, ker sem pozabila na to).
Prečkali ali zasidrali smo se v veliko zgodovinsko pomembnih mestecih kot npr. Nürnberg in Riedenburg. V slednjem lahko slediš panoramski poti, ki te popelje do kar 3 gradov. Sedaj pa že plujemo po reki Donavi, ki je ena izmed večjih vodnih lepotic.
Očitno je moja izkušnja na ladji zanimiva za zunanji svet, saj sem bila povabljena kot govornica na Pekarna potopis v sklopu nacionalnega tedna prostovoljstva. Govorila bom v ciklu potopisov, ki so drugačni od tipičnih predavanj, saj nosijo družbeno kritično noto, govorci pa so s potovanjem dobili neko novo notranjo širino.
Čas na ladji kar beži in že čutim, da se moj odhod naglo približuje. Hkrati sem vesela, da lahko pričnem z drugimi projekti, po drugi strani pa sem sedaj že tako navajena na to življenje in posadko, da bi kar ostala.Vendar sem v obeh primerih zadovoljna z izidom.
Naj bo tudi vase življenje polno samo dobrih izidov, se vidimo kmalu v Sloveniji,
prostovoljka Ines Gorkič