Še tako ozaveščeni ljudje se pogosto ne zaveda(j/m)o, koliko ene energije je okoli nas in koliko se jo po nepotrebnem uporablja (tj. izgublja). Namen tega bloga, ki ga objavljam na Svetovni dan varčevanja z energijo, je »osvetliti« pomen učinkovite rabe energije (z manj ustvariti enako ali celo več), govoril pa bom predvsem o električni energiji.
Velik preskok v učinkoviti rabi energije (URE) je predstavljalo označevanje energetske porabe gospodinjskih aparatov (pravi hit so bili hladilniki z zeleno nalepko razreda A+). Dandanes so na trgu z označbo porabe elektrike dostopni tudi zamrzovalniki, televizorji, žarnice, sesalci in drugi aparati. Podobne označbe so sicer tudi energetske izkaznice stavb (npr. poraba toplote), avtomobilov, avtomobilskih gum (obrabljanje, poraba goriva, hrup), a o tem morda kdaj drugič.
Razvoj tehnologije v zadnjih letih omogoča manjšo porabo elektrike. Kljub napovedim nekaterih energetskih strokovnjakov, bo poraba elektrike v prihodnje najvrjetneje še naprej upadala (ne glede na pričakovano gospodarsko rast ali morebiten razmah e-mobilnosti). Cene elektrike se v zadnjih letih povečujejo, predvsem zaradi dodatnih (zunanjih) stroškov proizvodnje in rasti cen nafte na svetovnih trgih. V začetku 21 stoletja so bile cene konstantne, predvsem zaradi liberalizacije trga z elektriko in večje konkurence.
Od splošnega h konkretnemu
Se zavedate, da je največji krivec za visok račun elektrike vašega gospodinjstva električni bojler? Povprečno gospodinjstvo kar petino elektrike porabi za ogrevanje sanitarne vode. Skupaj do kar polovice računa za elektriko zakrivijo bojlerji, skupaj s hladilniki, zamrzovalniki in drugimi gospodinjskimi napravami (leva polovica spodnje slike).
Zgornja slika prikazuje povprečne vrednosti, posamezne naprave pa se lahko med seboj zelo razlikujejo. Praviloma večja priključna moč (označena na večini naprav, v W) pomeni tudi višjo porabo elektrike. Električni bojlerji, sesalci, likalniki, pralno-sušilni aparati, grelniki vode in podobne naprave imajo običajno nad 1000 W, nekatere celo nad 2000 W priključne moči, hladilniki med 100 in 200 W, žarnice ipd. pa pod 100 W. Končno porabo (in s tem ceno) določa seveda tudi čas in jakost obremenitve.
Zgornja preglednica je močno posplošena – razlike med aparati so namreč lahko velike, tako po priključni moči, kot pri načinu uporabe (čas in obremenitev). Vidimo pa lahko, kolikšen strošek za elektriko lahko privarčujemo, če se ob nakupu računalnika odločimo raje za prenosnika in ne za klasičnega, »stacionarca« (do 55 €/letno!). Podobno primerjavo sem naredil tudi za televizorje in žarnice – pri enakem učinku (svetilnosti), je lahko razlika v ceni tudi dvo (televizor), šest (računalnik) oz. deset-kratna (žarnice). Pri slednjih so razlike največje (tudi v svetilnosti in življenjski dobi).
Višje razmerje lm/W pomeni višjo učinkovitost – več svetlobe z manj moči (porabe elektrike).
Fun fact (zanimivo dejstvo): prav učinkovita razsvetljava (predvsem LED) na Japonskem pomaga zapolniti energetsko vrzel, ki je nastala zaradi zapiranja jedrskih elektrarn po katastrofi v Fukušimi (vir: Bloomberg). Ne potrebujemo torej ne jedrskih, ne premogovnih nadomestnih virov, pač pa lahko višja stopnja URE prispeva levji delež k čistejši prihodnosti.
E-mobilnost
Zagovorniki novih velikih energetskih infrastrukturnih projektov pogosto trdijo, da bo zaradi gospodarske rasti in razmaha električne mobilnosti narastla tudi poraba elektrike. Razvoj tehnologije je, kot smo videli zgoraj, omogočil manjšo, bolj učinkovito porabo elektrike. Predvidevamo lahko, da se bo padec električne porabe, ne glede na gospodarsko rast in višjo kupno močjo prebivalstva, nadaljeval. Tudi na segmentu gospodarstva so rezerve še ogromne – glede na evropsko povprečje, ima Slovenija še velik neizkoriščen potencial pri porabi energije na ustvarjen BDP.
Elektro-mobilnost se še ni povsem razvila. Delež električnih vozil na cestah in »črpalk« za vozila je resda vse večje, a v končni porabi elektrike se e-mobilnost še ne pozna. Prav tako je za večji razmah potrebno boljše materialno blagostanje ljudi, pa tudi dostopnejše cene vozil. Pa vseeno poglejmo v prihodnost – 1 liter goriva ima približno 9.000 Wh energije, pri čemer so električna vozila že danes mnogo bolj učinkovita od klasičnih, »bencinskih«. Okoli 60 % vse energije se pri električnih avtomobilih pretvori v kinetično energijo (bencinski avtomobili le okoli 20 %, ostalih 80 % večinoma v odpadno toploto). Povprečen avtomobil se uporablja le okoli 1,5 ure dnevno, običajne razdalje so do 100 km (kar omogoča cenejše nočno polnjenje baterij oz. polnjenje med delovnim časom, ko elektriko proizvaja Sonce). Slovenija nima lastnih rafinerij, pa vendar je bencin potrebno prevažati do bencinskih črpalk – gre za veliko porabo energije, ki je pri e-mobilnosti in uporabi lokalnih, obnovljivih virov energije, ni.
Zaključek
Planetarne omejitve (nosilne zmogljivosti) so v marsičem na preizkušnji, marsikatere smo že davno presegli. Pa vendar - koncept »z manj ustvari več« je poceni, pravičen, naravi in zdravju prijazen; želimo si ga ljudje, želi si ga gospodarstvo. URE je okoljska in moralna nuja – našim zanamcem moramo zapustiti naravo, vire in zdravo okolje. To pa je dobra misel ob Svetovnem dnevu varčevanja z energijo.
Matjaž Dovečar,
Univ. dipl. geog.