Prejšnji teden je v še vedno poletni Sevilli potekala generalna skupščina organizacije Forest Stewardhip Council (FSC), ustanovljene z namenom spodbujanja odgovornega upravljanja svetovnih gozdov. Najpomembnejše odločevalno telo organizacije, katere ustanovitelj je tudi Greenpeace, je v tem tednu odločalo o delovanju FSC-ja v prihodnjih treh letih in posledično o prihodnosti svetovnih gozdov.
Organizacija letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja, vendar ima slavje kljub številnim uspehom na področju upravljanja svetovnih gozdov za mnoge deležnike organizacije grenak priokus. Greenpeace podpira delovanje FSC-ja, vendar že nekaj časa s prstom kaže na nekatere nepravilnosti pri delovanju organizacije. [1]
Intact Forest Landscapes (IFLs)
Največjo črno piko Greenpeace vidi v podeljevanju certifikatov za sečnjo v t.i. Intact Forest Landscapes –IFL (Neokrnjene gozdne krajine op.a.) [2]. Intact Forest Landscapes so prostrana območja gozdov, mokrišč, travnikov, jezer in drugih naravnih območij, ki se raztezajo na več kot 500 km2 površine, in kjer večji človeški posegi še niso našli svojega mesta. 90 odstotkov celotne površine IFL se nahaja v samo 11 državah, od katerih zgolj tri (Kanada, Rusija in Brazilija) predstavljajo dom približno 65 odstotkom svetovnega območja teh naravnih danosti. IFL imajo izjemno visoko naravovarstveno vrednost in so še edini preostali neokrnjeni gozdovi. So ključnega pomena za skladiščenje svetovnega ogljika in tako igrajo pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Ti nedotaknjeni koščki sveta zagotavljajo življenjski prostor za številne ogrožene vrste in vir preživetja gozdnim ljudstvom.
Lobiranje s priokusom aktivizma
»Družba in obstoječi ekonomski sistem gozdov ne vrednotita tako, kot bi jih morala,« je na konferenci izpostavil izvršni direktor Greenpeacea, Kumi Naidoo. Njihovo pravo vrednost pa bi morali prepoznati delegati generalne skupščine in z glasovanjem v podporo Greenpeacovemu predlogu, ki prepoveduje podeljevanje certifikatov na območju IFL, zagotoviti njihov nadaljnji obstoj. »FSC mora nujno razviti močnejša orodja za varstvo gozdov, zlasti za območja IFL,« piše Kumi v svojem blogu. [3]
Sestankovanje, izobraževanje in informiranje delegatov skupščine je bilo delo Greenpeacovih lobistov. Že na samem začetku je bilo pričakovati, da bo pri glasovanju v podporo predlogu največja težava ekonomski steber skupščine –pri glasovanju predlogov mora namreč roke dvigniti večina delegatov iz socialnega, okoljskega in ekonomskega stebra skupščine.
Vsak izmed deležnikov organizacije zasleduje svoje interese in v množici delegatov - teh je bilo okrog 500 iz kar 70 držav - je tudi še tako pomemben predlog lahko spregledan. Da pa bi delegati s pravico do glasovanja spregledali Greenpeacov predlog, je bilo praktično nemogoče.
Za to smo poskrbeli Greenpeaceovi aktivisti, ki smo na smer glasovanja ves čas opozarjali z manjšimi gverilskimi akcijami. Prvo presenečenje je delegatom viselo na vratih hotelske sobe – »ne motite me v sobi, ne motite neokrnjenih gozdov« je bilo sporočilo, ki je večino delegatov šele seznanil z Greenpeaceovim predlogom. Na aktivistično obarvano lobiranje pa nismo pozabili niti izven časa sestankov in vročih pogajanj. V vzdušju septembrsko-poletne noči na slavnostni večerji, smo kot natakarji udeležencem ponujali napitek s pomembnim sporočilom za prihodnost gozdov. Sporočila »Glasujte v podporo IFL« delegati niso mogli spregledati niti ob vsakdanjem odmoru za kavo ali na kateremkoli koraku v hotelu. S stopnjevanjem pogajanj smo z aktivnostmi stopnjevali tudi mi. Dan pred glasovanjem smo s presenečenjem ponovno postregli med obrokom. Tokrat je na delegate med kosilom padal listnati dež z že tolikokrat slišanim sporočilom. A ne preslišanim.
Izid glasovanja: 403 za in 72 proti! Sporočilo z rezultatom glasovanja je bilo največje in najlepše plačilo za naš prispevek. Zahvale Greenpeacovih delegatov in tistih deležnikov, ki imajo isti cilj, so deževale kot listje iz petega nadstropja hotela dan poprej. Vendar verjamem, da nam največjo zahvalo pošilja več kot 11 milijonov km2 površine pristne narave, kjer bo zvok motorne žage utišan vsaj za naslednja tri leta.
Špela Bandelj je dolgoletna prostovoljka pri Greenpeace v Sloveniji
[1] http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/forests/solutions/alternatives-to-forest-destruc/FSC-at-Risk/
[2] http://www.greenpeace.org/international/en/campaigns/forests/solutions/alternatives-to-forest-destruc/Keeping-FSC-credible/
[3] http://www.greenpeace.org/international/en/news/Blogs/makingwaves/intact-forest-landscapes/blog/50527/