Področje energetike je v letošnji jeseni zaznamovalo kar nekaj dogodkov, tako doma, kot tudi v mednarodnem prostoru. Pa se jih zavedamo? So bili ti dogodki prelomni ali vsaj dolgoročni? Najprej osvežimo spomin...
V Sloveniji smo dobili novo Vlado, ki je področju energetike pred nastopom mandata namenila zgolj nekaj pozornosti - po nepotrebnem je v koalicijski pogodbi omenjen projekt NEK II (po nepotrebnem zato, ker ga ob obstoječi NEK I, novemu TEŠ 6 in številnih ukrepih učinkovite rabe energije sploh ne potrebujemo), predvidena je revizija projekta TEŠ 6 in omejitve spodbud za OVE (povezava). Tik pred odhodom, je prejšnja Vlada povsem oklestila razvoj obnovljivih virov energije (OVE). Predstavniki zelene industrije in okoljevarstveniki smo se na to seveda odločno odzvali. V zadnjih tednih pa nas bolj ali manj presenečajo vedno nove zgodbe, povezane s slovenskimi termoelektrarnami.
Kaj pa Evropa, v praksi? Nemčija dela naprej - povečujejo kapacitete OVE, nadgrajujejo energetsko omrežje, beležijo gospodarsko rast, zmanjšujejo uvoz dragih fosilnih goriv, z modelom Energiewende pa tudi varujejo okolje. Španija in Belgija podirata vetrne rekorde, na Škotskem pospešeno gradijo nove vetrne parke, hidroenergija bo napajala ves javni potniški promet v (kmalu energetsko neodvisni) avstrijski Koroški...
In evropska politika? EU je na oktobrskem podnebno-energetskem vrhu v Bruslju sprejela vse tri cilje - torej cilje za zmanjševanje izpustov CO2, za povečanje deleža OVE in za večjo energetsko učinkovitost do leta 2030. Greenpeace ugotavlja, da so ti cilji sicer dobrodošli, a so premalo ambiciozni - s sprejetjem teh ciljev so voditelji EU dejansko zavrli napredek OVE.
Mednarodni znanstveniki IPCC v teh dneh končujejo najnovejše in najbolj obsežno poročilo o podnebnih spremembah. Odkar je leta 2007 izšlo prejšnje poročilo [1], je poleg novih težav, na mizi vendarle več znanj in rešitev.
Jedrska energetika ostaja na isti razvojni stopnici. IPCC ugotavlja [2], da se globalno gledano kapacitete jedrske energije zmanjšujejo, tehnologija pa se sooča tudi s številnimi ovirami - od varnostnih in okoljskih tveganj, pa do velikih finančnih nihanj.
Prav tako v ospredje kljub napovedim ne prodira tehnologija zajema in skladiščenja ogljika (CCS). IPCC sicer prepoznava to tehnologijo kot pomembno pri bodočem zmanjševanju izpustov ogljika, a njihove študije [3] hkrati ugotavljajo številne težave pri implementaciji tehnologije CCS.
Velik napredek so v zadnjih sedmih letih naredile tehnologije OVE. V le nekaj letih je zaradi sončne in vetrne energije prilagajanje na podnebne spremembe postavljeno v povsem nov okvir. Potrjeno s strani IPCC, je "reševanje podnebja je pretežko in predrago" postalo "to lahko storimo". Povzemam njihovo ugotovitev: "Po četrtem poročilu IPCC so številne tehnologije OVE pokazale velik napredek v učinkovitosti in stroškovni upravičenosti, hkrati pa so te tehnologije dozorele in jih lahko uporabljamo v velikem obsegu."
Pa poglejmo preboj OVE na nekaj primerih:
1. V zadnjih sedmih letih je na svetu 15 x več fotovoltaične in 3 x več vetrne proizvodnje energije [4]
2. OVE so z naskokom najcenejši vir nove energije
Vetrne elektrarne so se od leta 2008 pocenile za 30 % [5], sončne elektrarne pa v enakem obdobju za kar 80 %!
3. Nove proizvodne kapacitete - v državah OECD so OVE že danes glavni igralec! (vir: IEA)
4. Posamezne države so že danes z velikimi deleži sonca oz. vetra energetski vzor drugim
Španija je v letu 2013 proizvedla največ elektrike z vetra. OVE predstavljajo polovico vseh potreb po elektriki. Danska je v prvi polovici leta 2014 proizvedla 41 % vse elektrike z vetra, Južna Avstralija pa v juliju 2014 kar 43 %.
5. Dobro petino vse današnje elektrike na svetu proizvedejo OVE, delež še narašča (vir: IEA).
6. Preboj OVE je hiter
Japonska je v le dveh letih namestila 11 GW fotovoltaike. To je primerljivo z dvema jedrskima reaktorjema, katere pa praviloma gradijo desetletje ali še dlje. Še več, odobrili so 72 GW novih OVE kapacitet, večinoma fotovoltaike. To je enako 16 jedrskim reaktorjem oz. 20 termoelektrarnam. Kitajska je v lanskem letu namestila toliko vetrne energije, kot ves svet skupaj. V štirih letih Kitajska namerava podvojiti vetrne in potrojiti fotovoltaične kapacitete [6]. Nemčija je svoj delež OVE v zgolj treh letih povečala iz 17 na 24 %. Podsaharska Afrika bo v letošnjem letu dodala več vetrne, sončne in geotermalne energije kot prej v 14. letih [7], Indija pa bo v naslednjih petih letih dodala 15 GW nove fotovoltaike [8].
7. Model 100 % OVE je realnost
Vse več regij na svetu gre v smer 100 % OVE [9]. To jim prinaša varnost, gospodarske priložnosti in čistejše okolje. Regije pa v tem niso osamljene, OVE so namreč tudi "pametni posel". Temu modelu verjame in ga podpira vse več uspešnih svetovnih podjetij: BT, Commerzbank, H&M, IKEA KPN, Mars, Nestle, Philips, Swiss Re in drugi [10]. K temu strmijo tudi največja IT podjetja, med drugim Google, Apple in Facebook, ki svoje ime gradijo na inovativnosti [11].
Sinteza, zaključek
Premogovni, naftni in jedrski lobi si na vse pretege prizadeva, da Evropa in celotni svet prihodnje leto v Parizu (COP21) ne sprejme zavezujočega mednarodnega dogovora glede podnebnih sprememb. Njihova želja so ne-sprejetje treh ciljev, ali pa vsaj da so ti bodisi ne-zavezujoči, bodisi ne-ambiciozni. Ja, toliko je na kocki! Kot vsaka gospodarska panoga bodo naredili vse, da se njihova osnovna dejavnost ne preneha, ne glede na vse vidne in skrite stroške ter škodljive posledice kurjenja fosilnih goriv. Novo Greenpeacovo poročilo Priklenjeni razkriva, da zgolj osem evropskih energetskih podjetij želi Evropejce prikleniti k uvozu dragih in umazanih fosilnih goriv.
OVE vsak dan bolj dokazujejo, da niso več znanstvena fantastika. Zastareli miti in zavajujoči podatki ne smejo več stati na poti k energetski [r]evoluciji (preberite več v naših mesečnih novicah iz Energetske [R]evolucije). Tehnologije so na voljo, učinkovitost narašča, cene padajo, mavrica OVE pa pisana kot še nikoli.
Vprašati se mormo, kam si želimo iti - nazaj v temačno dobo kurjenja fosilnih goriv, ali naprej v čisto sončno in prevetreno energetsko prihodnost? Kje si želi biti mednarodna skupnost in kje Slovenija?
Matjaž Dovečar, univ. dipl. geog.
Opombe, viri:
[1] Poročili IPCC: št. 4 (leto 2008) in št. 5 (leto 2014)
[2] Poročilo IPCC za odločevalce, 2014 (str. 21 in 22)
[3] Poročilo IPCC, delovni sklop III, 2014 - prilagajanje na podnebne spremembe
[4] REN21, svetovno poročilo, 2014
[5] IRENA, REthinking energy, 2014
[6] Reneweconomy: Kitajska, ZDA krepita svoje kapacitete vetrne in sončne energije, 2014
[7] Bloomberg: Afrika bo letos dodala več OVE kot prej v 14. letih, 2014
[8] CleanTechnica: Indija povečuje svoj cilj za sončno energijo, v prihodnjih petih letih bo dodala novih 15 GW, 2014
[9] Go 100 % renewable: http://www.go100percent.org/
[10] There100.org
[11] Poročilo Greenpeaca Klikamo Zeleno, 2014