Potem ko se je razširila novica, da je TEŠ zaprosil za dovoljenje za uvoz tujega premoga, se odpira še možnost stekanja dodatnega javnega denarja v TEŠ in dvigovanja položnic za gospodinjstva. V noveli Energetskega zakona (EZ-1), ki je trenutno v javni obravnavi, je namreč predlagano plačevanje primarne regulacije – strošek, ki bi se najverjetneje prevalil na pleča gospodinjstev[1]. Eden izmed najbolj verjetnih prejemnikov večine the sredstev pa je Holding slovenskih elektrarn– lastnik TEŠ. Gre za novega v seriji večih poskusov omogočanja dodatnih prilivov javnega denarja v TEŠ v zadnjih dveh letih.
Organizaciji Greenpeace v Sloveniji in Focus, društvo za sonaraven razvoj, nasprotujeta prelaganju novega finančnega bremena TEŠ na ljudi in opozarjata da postaja okoljski in ekonomski problemu kurjenja premoga v TEŠ iz dneva v dan večji. Vlada RS mora k temu pristopiti odgovorno in se začeti skupaj z delavci in drugimi deležniki pripravljati na opuščanje premogovne proizvodnje elektrike v Sloveniji, ki bo prispeval k pravočasni zaustavitvi segrevanja ozračja in bo pravičen do delavcev.
Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, je zadnja razkritja komentirala:
Nesprejemljivo je, da ljudje plačujejo račun za zavajanja in okoljsko škodo, še bolj neokusno pa je, da bi plačevali za uvažanje premoga z drugega konca sveta, medtem ko drvimo v vse bolj nevarno podnebno krizo, rudarje pa se brez vsakršnega načrta pošilja na cesto. Premogovna industrija je v zatonu, a ta zaton mora biti odgovorno izpeljan. Skrajni čas je, da se začne Vlada RS skupaj z delavci in drugimi vpletenimi pripravljati na opuščanje premoga v naslednjem desetletju, ki bo okoljsko sprejemljiv in pravičen do delavcev.
Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec društva Focus, dodaja:
Po tihem so načrtovalci od vsega začetka planirali uvoz premoga v Šoštanj, vendar tega niso hoteli povedati na glas, da ne bi razhudili domačih rudarjev in prebivalcev Šaleške doline. Primarno regulacijo elektroenergetskega sistema v veliki meri zagotavlja TEŠ. Če oboje seštejemo – uvoz premoga in plačevanje primarne regulacije, bomo prebivalci Slovenije dodatno plačevali za to, da bodo v Šoštanju kurili uvožen premog. Leta 2019 v Sloveniji torej energetiki načrtujejo uvoz premoga, najbolj umazanega fosilnega vira, odločevalci pa njegovo dodatno financiranje. To nam pove veliko o ambicioznosti naše države pri naslavljanju energetskih, okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov našega časa.
Le pred nekaj dnevi je po svetu zaokrožila novice, da največja evropska premogovna velesila Nemčija načrtuje konec svoje premogovne proizvodnje, Nemška vladna komisija je namreč oznanila namero, da bo Nemčija v naslednjih treh letih upokojila približno 5 GW proizvodnih kapacitet lignita in 7,7 GW črnega premoga – tretjino svoje premogovne proizvodnje! Tudi druge države v Evropi pospešeno načrtujejo konec premoga: 10 držav bo namreč brez premoga najkasneje do 2030 (Avstrija, Danska, Finska, Belgija, Francija, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Velika Britanija).
Premog je za podnebje najbolj uničujoč fosilni vir. Je tudi prvi vir, ki ga bodo morale države opustiti, da zaustavimo nevarno segrevanje ozračja. Glede na ugotovitve nedavno izdanega Posebnega poročila o 1.5°C moramo za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini, evropske države pa bi morale premog opustiti najhitreje – do leta 2030.
Kontakt
Katja Huš, Greenpeace v Sloveniji, 040 981 621, 
Dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 041 278 020, 
[1] Glej 13. člen novele EZ-1.