Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in minister dr. Peter Gašperšič,
letošnje poletje, drugo najtoplejše odkar obstajajo stalne meritve[1], nam je zopet pokazalo temno sliko prihodnosti, v katero drvimo. Vrstili so se vročinski valovi, Varuhinja človekovih pravic je opozarjala na pretople prostore, v katerih bivajo mame in otroci v ljubljanski porodnišnici, suša, s katero se je velik del Slovenije soočal že celo leto, pa je prešla v ekstremne razmere. Ocenjuje se, da bi naj velik delež kmetov izgubil tretjino svojega pridelka in bo zaradi povzročene škode letošnja suša razglašena za naravno nesrečo[2]. Nepopravljive posledice preteklih mesecev morajo biti glasno opozorilo Vladi RS, da potrebujemo ne le strategije prilagajanja na veliko toplejše podnebje, temveč tudi nemudne spremembe v slovenski energetiki, da se izognemu še večjemu opustošenju našega življenjskega okolja. Če bomo namreč še naprej vsako leto skurili skoraj štiri milijone ton premoga, je letošnje poletje šele pokušina neznosnih razmer, v katerih bomo primorani živeti.
Ministrstvo za infrastrukturo je nedavno objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. V dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv in spodbujanju obnovljivih virov energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Povsem nedopustno je, da EKS predvideva kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj do druge polovice stoletja (2054), medtem pa zaustavlja razvoj sončne in vetrne energije[3]. S trenutnimi načrti Ministrstva nam grozi, da bomo izgubili celotno desetletje nujnih sprememb, zaostali v svetovni energetski tranziciji, in se zavestno izognili ukrepanju zoper uničujoče podnebne spremembe. Četudi smo manj kot pred letom dni ratificirali Pariški podnebni sporazum in s tem obljubili odločno rezanje naših emisij C02, Ministrstvo zavrača edini energetski scenarij, s katerim bi dosegli (zgolj) obstoječe podnebne cilje[4].
Kot predsednik Vlade RS in odgovoren Minister od vas zahtevamo, da v nastajajočem Energetskem konceptu Slovenije jasno začrtate pot pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga. Energetski koncept Slovenije mora vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom[5], in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 40 % delež OVE do leta 2030[6].
Prehod na obnovljiv energetski sistem ni pravna ali politična razprava – gre za vašo neizogibno dolžnost, da zaščitite prebivalce naše države in ljudi drugod po svetu.
Vodja Greenpeacea v Sloveniji,
mag. Nina Štros
V vednost:
- ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,
- minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan
Komentar k javnemu pismu, povezave, reference:
[6] Edini scenarij v EKS, s katerim dosežemo tudi podnebni cilj na nacionalni ravni - zmanjšanje toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050, predvideva namreč 40 % delež OVE do leta 2030.