Jennifer Morgan, izvršna direktorica Greenpeacea International, pravi:
»Z umikom iz Pariškega sporazuma so bodo ZDA preobrazile iz globalne voditeljice na področju podnebnih sprememb v enočlansko združbo zagovornikov ploščate Zemlje. Gre za nemoralno odločitev, ki jo bo Trump obžaloval. Pri globalnih podnebnih ukrepih ne gre za pravno ali politično razpravo – gre za neizogibno dolžnost, da zaščitimo ljudi in planet.
Trump predaja globalno vodstvo ZDA resničnim svetovnim voditeljem, ki izkoriščajo ta trenutek, da zaščitijo svoje države in podnebje s tem, ko svoja gospodarstva usmerjajo v čisto energijo. Priča smo velikemu zasuku v svetovnem redu, kjer Evropa, Kitajska in drugi utirajo pot.
V Parizu se je skoraj 200 držav zavezalo k podnebnemu ukrepanju v Parizu in le ena se je odločila umakniti. Tako oddaljen od preostalega sveta je Trump. Ob umiku ZDA se drugi svetovni voditelji, podjetja in ljudje po celem svetu premikajo naprej v prihodnost. »
Mag. Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji, je odločitev komentirala
»Trumpova odločitev gre mimo želja Američanov, ki v veliki večini podpirajo, da ZDA skupaj z drugimi državami odločno zaščitijo naše podnebje in naša življenja. Njegove obljube o oživitvi ameriških premogovnih sanj pa so prazne in nerealne: sončna in vetrna energija že sedaj ustvarjata 12x več delovnih mest kot preostali deli ameriškega gospodarstva [1] in so cenovno konkurenčne s staro fosilno industrijo, ki jo bodo slej ko prej izpodrinile.
A kazati s prstom na ZDA bi bilo vse prelahko, saj mora prav vsaka država opraviti svoj delež. Tudi v Sloveniji smo ratificirali Pariški sporazum, a ga naši voditelji še vedno ne jemljejo resno. Slovenska vlada misli, da se lahko v TEŠu kuri premog do sredine stoletja, našo pasivnost pa bodo v nedogled kompenzirali naši gozdovi in druge države. Vlada, ki ima jasno vizijo ve, da je pospešena tranzicija k čisti energiji nujna odločitev za dobro ljudi in podnebja ter edinstvena priložnost za naše gospodarstvo.
Ali namerava slovenska vlada kreniti po poti podnebnih voditeljev in izpolniti pričakovanja svojih prebivalcev, bo pokazal že Energetski koncept Slovenije. Spoštovanje Pariškega sporazuma se mora odražati v državni energetski strategiji, ki naj jasno začrta pot pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga [2]«
[1] Environmental defense fund: Now hiring: the growth of America´s clean energy and sustainable jobs.
[2] V svoji zadnji analizi je inštitut Climate Analytics ocenil, kdaj bi se morala zapreti vsaka od obstoječih evropskih termolektrarn, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb in uresničili cilj Pariškega sporazuma. Glede na njihove ocene bi se naj peti blok Termoelekrarne Šoštanj zaprl najkasneje do leta 2023, šesti blok pa do leta 2028.
Več informacij:
Katja Huš, Greenpeace CEE v Sloveniji, 
, +386 40 981 621