Dejan Savić, zastopnik Greenpeace za energetsko politiko je ob tem povedal:
“Svetovni boj proti podnebnim spremembam potrebuje korenito šok terapijo, EU pa trenutno v ponuja le minimalne napore, ki delujejo kot bi želeli pomiriti slabo vest, namesto, da bi se resno soočili z izzivom, ki ga predstavljajo podnebne spremembe. Ljudje širom Evrope si želijo čistejše energije, voditelji EU pa kljub temu še naprej postavljajo ovire na za obnovljive vire energije. Evropa zmore in bi morala narediti več, sicer ji bo polna dekarbonizacija predstavljala nepremostljivo oviro.”
Graf: zaviranje rasti obnovljivih virov glede na sedanji trend rasti.
Evropska komisija pod vodstvom Jean-Claude Juncker-ja bo včeraj dogovorjene podnebne in energetske cilje do leta 2030 prihodnje leto implementirala v zakonodajo. V svojem pismu je Juncker novim komisarjem zapisal, da od EU želi svetovno vodstvo v obnovljivih virih energije, da želi pomembno zvišanje energetske učnkovitosti in da razvijajo ambiciozno podnebno politiko, vključujočo okrepljen EU trg ogljika.
“Juncker in njegova ekipa morajo sedaj ustvariti robustno podnebno in energetsko zakonodajo. Še pomembneje, ti novi zakoni morajo umazani energetiki in težki industriji prenehati dopuščati zastonjsko vožnjo,” je dodal Savić.
Voditelji EU dopuščajo kasnejšo nadgradnjo cilja zmanjševanja izpustov ogljika v okviru mednarodnega podnebnega sporazuma v Parizu prihodnje leto. Greenpeace poziva k večjim ambicijam.
Kaj je v dogovoru:
- Voditelji se strinjajo s tremi podnebno-energetskimi cilji do leta 2030: “vsaj” 40-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov znotraj EU glede na leto 1990 (brez uporabe izravnalnih kreditov (offset credits); zavezujoč cilj vsaj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov v EU energetski mešanici; in okviren cilj 27-odstotnega deleža energetskih prihrankov.
- Za gospodarsko manj razvite države EU, kot npr. Poljsko, dogovor vključuje finančni mehanizem za podporo vlaganj v “energetsko modernizacijo in energetsko učinkovitost”. Namesto v ukrepe za zmanjševanje izpustov, so bila doslej ta sredstva vztrajno zlorabljena v podporo termoelektrarnam.
- Številne industrije bodo še naprej prejemale brezplačne dovolilnice za ogljik, vendar pa podrobnosti oblikovanja ogljičnega trga EU ne bodo znane do razgrnitve zakonodaje v prihodnjem letu.
- Voditelji EU so se prav tako dogovorili boljših povezav med elektroenergetskimi omrežij članic, tako so se zavzeli za povečanje medomrežne povezanosti za 15 odstotkov do leta 2030.
Opombe:
[1] Javnomnenske raziskave kažejo, da Evropejci močno podpirajo nacionalne cilje za obnovljive vire energije in močne ukrepe energetske učinkovitosti. Ogledate si lahko npr. Evrobarometer z marca 2014: Poseben Evrobarometer za področje podnebnih sprememb. 90 % Slovencev verjame, da bi morala vlaga spodbujati obnovljive vire in energetsko učinkovitost za izhod iz krize in ustvarjanje delovnih mest (Mnenje Slovencev o energetski neodvisnosti in obnovljivih virih energije, Ipsos, 2014, povezava).
Več informacij:
Dejan Savić, zastopnik za energetiko pri Greenpeace v Sloveniji: 
, 040 165 195
Posebne novice in komentarje o EU zadevah lahko spremljate na Twitter strani Greenpeace EU: www.twitter.com/GreenpeaceEU