Z uporabo te spletne strani soglašate z uporabo spletnih piškotkov. Preberi več

Dve leti po Fukušimi

V Sloveniji vlada zgovorna tišina

Sporočilo za javnost - marec 6, 2013
Ljubljana, 6. marec – Dve leti po tem, ko se je 11. marca v Fukušimi na Japonskem zgodila največja jedrska nesreča v zadnjih dveh desetletjih, Greenpeace v Sloveniji izraža zaskrbljenost nad odsotnostjo razprave o jedrski energiji v Sloveniji. Z namenom ozaveščanja bodo danes in v naslednjih dneh prostovoljci izvajali anketiranje mimoidočih v Ljubljani in Mariboru in tako opozarjali na nerešene težave z jedrsko energijo v Sloveniji. Greenpeace ob tem ponovno opozarja, da Slovenija za lastne potrebe ne potrebuje dodatne jedrske elektrarne v Krškem, zato pozivajo novonastajajočo vlado k ustavitvi vseh aktivnosti na tem področju.

11. marca 2011 je japonsko obalo prizadel potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici. Temu je sledil cunami, ki je povzročil največjo jedrsko katastrofo po Černobilu iz leta 1986. Več kot 150.000 ljudi je bilo primoranih zapustiti kontaminirano območje v oddaljenosti 50 kilometrov od elektrarne v Fukušimi. Mnogi od njih se ne bodo nikoli vrnili. Japonski center za ekonomska raziskovanja je ocenil, da bo celoten strošek jedrske nesreče v Fukušimi znašal med 48 in 169 milijardami evrov.

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko, je dejal:

»Državljanske in državljani Slovenije si zaslužijo odprto razpravo o prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji in o njenih alternativah. Zadnji dve vladi sta potihoma aktivno podpirali gradnjo dodatne jedrske elektrarne v Sloveniji, kljub temu, da ljudje temu nasprotujejo. Greenpeace poziva novo vlado k začetku javne razprave, kjer se bomo soočili z nerešenimi vprašanji z jedrsko energijo in omogočili njihovo reševanje.«

Z namenom odpiranja razprave so danes prostovoljci okoljevarstvene organizacije Greenpeace v Sloveniji začeli z aktivnostmi na ulicah, trgih in fakultetah v Ljubljani ter na fakultetah v Mariboru, da bi opozorili na obletnico jedrske katastrofe v Fukušimi. Z anketiranjem mimoidočih o jedrski energiji in njenih alternativah bodo ljudi ozaveščali o nerešenih težavah na tem področju, s katerimi se moramo soočiti tudi v Sloveniji. Mednje sodijo dejstva, da se jedrska elektrarna Krško stara, s tem pa je ogroženo njeno varno obratovanje. V Krškem se nadaljuje kopičenje jedrskih odpadkov, pri čemer še nismo začeli graditi odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ob tam pa nihče ne ve, kam z visoko radioaktivnimi odpadki v obliki izrabljenega jedrskega goriva, ki ga je v Krškem že več kot 400 ton in še nastaja[1]. Neodločeno je tudi vprašanje o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem (JEK II).

V mnogih državah, ki uporabljajo jedrsko energijo, so opravili obširno javno razpravo, posledično pa so države spremenile odnos do jedrske energije.[2]

Savić ob tem dodaja:

»Za razliko od večine razvitih držav v Sloveniji nikoli nismo opravili javne razprave o posledicah jedrske nesreče v Fukušimi za prihodnost jedrske energije v Sloveniji. Državne institucije so nehale naročati raziskave javnega mnenja o jedrski energiji. Najbrž zato, ker se odločevalci bojijo rezultatov. Večina državljanov Slovenije je namreč že pred Fukušimo nasprotovala gradnji dodatnih jedrskih zmogljivosti v Sloveniji[3], to dejstvo pa mnogim v Sloveniji ne ustreza.«[4]


Greenpeace v Sloveniji se zavzema za: 

  • opustitev načrtovanega podaljšanja življenjske dobe JE Krško preko leta 2023;
  • zvišanje prispevka JEK za razgradnjo elektrarne s ciljem, da bo zaprtju JEK leta 2023 dovolj sredstev za razgradnjo JEK in reševanje problema odpadkov;
  • opustitev vseh načrtov, povezanih z izgradnjo dodatnega jedrskega reaktorja v Sloveniji (JEK II);
  • sprejetje strategije za prehod Slovenije v celoti na obnovljive vire energije do leta 2050 z ustreznimi nacionalnimi cilji po desetletjih;
  • javno razpravo o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji.

 

V široki javni razpravi naj se razišče možnost za: 

  • uresničitev obsežnega programa izkoriščanja obnovljivih virov energije, ki bo temeljil na ekološko sprejemljivem izkoriščanju biomase, vodne, vetrne, sončne in geotermalne energije, kar bi zagotovilo hitro zaprtje obstoječega jedrskega reaktorja v Krškem in tudi opustitev projektov, ki ogrožajo podnebje s kurjenjem premoga (TEŠ6 ali TET);
  • uresničitev obsežnega programa povečevanja energetske učinkovitosti, ki bo podpiral premik k obnovljivim virom energije;
  • varno rešitev za visoko radioaktivne odpadke, ki se zdaj nahajajo v Krškem v obliki izrabljenega jedrskega goriva.

Greenpeace z različnimi znanstvenimi študijami že vrsto let dokazuje, da lahko z ustreznimi ukrepi že hitro preidemo na čiste, varne in obnovljive vire energije, ne da bi se pri tem zanašali na nevarno jedrsko energijo in podnebno ogrožajočo energijo premoga.[5]

 

Več o jedrski energiji in Fukušimi.

 

Kontakt:

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko v Greenpeaceu v Sloveniji, 040-165-195, .

                                   

Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.



[1] Letno poročilo Nuklearna elektrarna Krško 2011, http://www.nek.si/uploads/documents/LP_SLO_2011.pdf, str. 19.

[2] Države so se odločile bodisi za popolno opustitev jedrske energije (Nemčija, Švica, Belgija), bodisi so odpovedale načrtovane projekte (Italija, Nizozemska, Bolgarija, Litva …), več držav pa je znižalo svoje jedrske ambicije ali pa so preložile načrte v prihodnost (Kitajska, Indija, ZDA, Kanada, Francija, Finska …).

[3] ARAO: Raziskava javnega mnenja 2009, http://www.arao.si/uploads/datoteke/Javno%20mnenje%202011.pdf, str. 4.

[4] Zadnja javno dostopna raziskava javnega mnenja na temo jedrske energije v Sloveniji je bila s strani ARAO naročena v letu 2011. V letu 2012 raziskave niso izvedli, ali pa izsledki morebitnih raziskav niso bili predstavljeni javnosti. Vir: http://www.arao.si/sodelovanje-z-javnostmi/raziskave-javnega-mnenja.

Teme