Komentar na predlog Energetskega zakona

V Greenpeaceu že vrsto let delujemo na področju slovenske energetike, zato z zanimanjem spremljamo sprejemanje novega Energetskega zakona. Z namenom konstruktivnega prispevka k oblikovanju nove zakonodajne rešitve predlagamo, da v EZ ne zanemarite nekaj ključnih točk, na katere opozarjamo v nadaljevanju. Menimo, da bi morali v luči podnebno-energetske politike, kamor se umešča EZ, uveljaviti načelo 'onesnaževalec plača' in 'načelo okoljske trajnosti'. Ta dva načela pa je potrebno opreracionalizrati tako, da je komponenta zaščite okolja jasno zastopana v zakonu in da je nobena predlagana rešitev ne ogroža.

Zanimivo je, da je prišlo do nekaterih bistvenih razlik med spomladansko in trenutno, jesensko verzijo EZ, ki je prišla na vaše mize. Na žalost so izpadli nekateri dobri predlogi. V nadaljevanju izpostavljamo najočitnejše in menimo, da bi se slednje v obliki amandmaja morale ponovno vnesti v EZ.

1. 1.    Financiranje podporne sheme za SPTE in OVE

V spomladanski različici zakona[i] je bilo zapisano, da se med nove vire financiranja podporne sheme za SPTE in OVE med drugimi uvrstijo tudi proizvajalci električne energije iz fosilnih goriv in jedrska energije. To določbo so predlagatelji kasneje umaknili. Pozivamo vas, da to rešitev ponovno vključite v zakon. Zaradi prevelikih izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv, se dogajajo nevarne podnebne spremembe. Nedavno objavljeno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki je pripravilo pregledno poročilo znanstvenih raziskav na tem področju, opozarja, da se bo Slovenija segrevala dvakrat hitreje od globalnega povprečja[ii], zato je naša odgovornost za ukrepanje še večja. Če želimo zaščititi sebe, bomo morali najprej narediti vse, kar je v naši moči doma, da bi tako pridobili kredibilnost za pozivanje k ukrepanju tudi preostale. To je zadosten razlog, da proizvajalci električne energije iz fosilnih goriv prispevajo v podporno shemo za OVE in SPTE kot je to predvidela junijska različica energetskega zakona.

Slednje velja tudi za jedrsko energijo. Jedrska energija je okoljsko sporen vir energije. Do onesnaževanja okolja pride ob proizvodnji uranove rude in pri odlaganju odpadnega materiala, ki nastane pri rudarjenju[iii]. Poseben problem za okolje predstavljajo radioaktivni odpadki. Trenutno  ne obstaja rešitev za varno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov (plutonij), ki so nevarni še tisočletja[iv]. Naslednja težava je v razgradnji jedrske elektrarne po prenehanju delovanja. Prav tako gradnja odlagališče za NSRAO odpadke tudi v Sloveniji prinaša velik odpor lokalnega prebivalstva[v]. Ob katastrofi v Fukušimi smo se zavedli, da v povprečju vsakih 11 let (Otok Treh Milj, Černobil, Fukušima) pride do jedrske nesreče najhujšega obsega (7. stopnja na INES lestvici), proizvajalci jedrske energije pa stroške jedrske nesreče vedno prevalijo na davkoplačevalce (primer Tepco na Japonskem)[vi]. Jedrska energija na ta način predstavlja tudi tveganje za javne finance. Jedrska energija povzroča celo vrsto eksternih stroškov, ki v ceno elektrike niso vključeni, zaradi česar izkrivlja svoj položaj na trgu in predstavlja okoljski dumping v odnosu do obnovljivih virov, ki tovrstnih okoljskih stroškov ne povzročajo.

Da bi položaj tehnologij na trgu nekoliko izravnali, je potrebno jedrsko energijo umestiti med vire, ki onesnažujejo okolje in morajo zato financirati podporno shemo za obnovljive vire energije, da bi le tem omogočiti bolj enakovreden položaj na trgu. Zato predlagamo, da se med vire financiranja podporne sheme doda tudi jedrska energija. Na morebitni ugovor s strani jedrske industrije proti temu ukrepu lahko odgovorimo, da imajo tudi lastniki jedrske elektrarne možnost vlagati v OVE investicije in na ta način priti (ponovno) do sredstev iz podporne sheme za OVE.

1. 2.    Reforma sistema podpor obnovljivih virov energije bo zaustavila nujno potrebne investicije

Poslanke in poslance pozivamo, da ohranite obstoječ sistem podpor za obnovljive vire energije ali pa vsaj projekte manjših obnovljivih virov izločite iz reforme sistema podpor, ki jo predvideva EZ. Sistem avkcij, kot ga uvaja EZ, se je v Evropi izkazal za neuspešnega, zato nam preti nevarnost, da bomo za več let zaustavili investicije na področju OVE. To mnenje delijo tudi predstavniki  Inštituta Jožef Stefan, ki so v komentarju zakona zapisali:

»Koncept avkcij za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE in SPTE se v Evropi ni izkazal za uspešnega, še posebej ne v fazi uveljavljanja tehnologij v posameznih državah. Zato je danes prevladujoč in najuspešnejši koncept zagotovljenih odkupnih cen, ki je v uporabi tudi pri nas. Razen prehitrega razvoja sončnih elektrarn in deloma bioplinskih elektrarn (predvsem tudi z vidikov trajnostne proizvodnje) v Sloveniji ne moremo govoriti o zadovoljivem razvoju pri ostalih proizvodnih napravah, zato celovita sprememba koncepta podpor ni utemeljena in bo imela izrazito negativne posledice. Predvsem tudi z vidika diskontinuitete spodbujanja ter motnje in negotovosti za investitorje, ki jo vsaka taka velika sprememba pomeni za trg.«[vii]

Slab nadzor nad velikimi investicijami v sončne elektrarne v preteklosti ne bi smel biti razlog za sesuvanje celotnega sistema podpor OVE. Cena sončnih elektrarn še nikoli ni bila nižja kot danes. Ker smo v preteklosti v Sloveniji prepočasi prilagajali višino podporne sheme za fotovoltaiko, smo bili priča »sončnemu balonu«, ko smo v enem letu postavili za 100 MW sončnih elektrarn po previsoki zagotovljeni odkupni ceni elektrike. S tem je nastala velika pogodbena obveznost, ki precej bremeni delovanje obstoječe podporne sheme. V tem je tudi razlog, zakaj prihaja do spremembe sistema.

Po novem naj bi investitorji v sončne elektrarne kandidirali na letnem razpisu, kjer bi se potegovali za financiranje iz podporne sheme. Regulator želi s tem spodbuditi večjo ekonomiko investicij in omogočiti večji nadzor nad rastjo trga. Glede na dogajanje na fotovoltaičnem trgu v letu 2012, je taka poteza razumljiva. Kljub temu pa vas pozivamo, da ohranite obstoječi sistem in vpeljete potrebne varovalke. Če pa že vztrajate na reformi, pa mikro in majhne sončne elektrarne do velikosti 20kW in druge majhne projekte obnovljivih virov energije izvzamete iz novega režima in zanje ohranite obstoječo ureditev. Analiza Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani kaže[viii], da smo doslej v Sloveniji videli zgolj investicije v fotovoltaiko večjega obsega, medtem ko so manjši projekti kot so elektrarne na strehah stanovanjskih hiš, blokov in kmetij v močnem zaostanku. Elektrarn v velikosti do 10 kW smo postavili le 1,6 MW, kar je okoli 0,6 %. Iz tega sledi, da ohranjanje obstoječega režima za male elektrarne ne prinaša tveganja ponovitve sončnega balona, tudi če bi na tem področju videli znatno povečanje investicij.

Ob nadaljnji pocenitvi sončnih elektrarn, ki ji bomo priča v prihodnosti, je pričakovati večje zanimanje za namestitev le teh na strehe manjših objektov, kot so gospodinjske hiše, stanovanjski bloki, kmetije in turistični objekti. Glede na to, da bi šlo za relativno majhne projekte, je njihova ekonomika nujno slabša v primerjavi z velikimi, zato ti projekti verjetno ne bi uspeli na letnem razpisu pod pogoji, ki jih določa nov EZ. Posledično bi to pomenilo zastoj gradnje sončnih elektrarn na strehah, kar bi bila velika škoda za razvoj decentraliziranih OVE pri nas. Majhni projekti OVE prispevajo k trajnostnem razvoju lokalnih skupnosti, povečujejo prihodke na podeželju in prinašajo nove zaposlitvene in razvojne priložnosti.

S tem, ko bi EZ priznal izjemo majhnih objektov, višino podpore pa prilagodil tako, da bi bili projekti ekonomsko smiselni, bi ohranili dobre možnosti za širjenje mikro in majhnih elektrarn na strehah gospodinjstev, kmetij, šol in turističnih objektov, kar bi pozitivno prispevalo k trajnostnemu razvoju Slovenije. Gospodinjstva bi postajala neodvisna od gibanj cen električne energije na trgu, kmetije bi si omogočile sekundarno dejavnost in dodaten vir prihodka, šole bi z vzgledom kazale prihodnost trajnostnega razvoja, turizem pa bi z vidno ekološko ozaveščenostjo krepil podobo Slovenije kot zelene destilacije in tako izboljšal pogoje za nadaljnji razvoj turizma. Vsi ti pozitivni vidiki razpršenih obnovljivih virov energije so s reformo podporne sheme, kot je predvideva EZ, ogroženi. Zato je potrebno ohraniti obstoječi sistem podpor, z varovalkami pa poskrbeti, da se pretekle težave ne bi več ponavljale.

V upanju, da boste naše predloge lahko upoštevali, vas lepo pozdravljamo.

S spoštovanjem,

Dejan Savić
zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji

Več informacij:

Dejan Savić, 040 165 195,