Robert Knoth in Antoinette de Jong sta z Greenpeacom jeseni 2011 obiskala področje Fukušime, kjer sta bila priča posledicam, ki jih je prinesla nesreča v jedrski elektrarni Fukušima Daiichi. Eno leto po katastrofi na tem področju Japonske leži teža sevanja nad ljudmi, živalmi in okoljem. Urejena kmetijska področja sedaj postajajo divjina, otroška igrišča in bencinske črpalke so onesnažene in zapuščene, narava si nazaj jemlje ceste. Vsaka slika prikazuje srhljivo lepoto regije, vržene v vice zaradi radioaktivnosti, ki prežema vse sfere življena.

Map of Japan showing the area covered in this exhibition

Nivo radiacije je 5.7 mikrosievertov na uro - 70 krat večji od normalnega. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Tasuko Ogawara in njen mož Shin sta bila 29 let ekološka kmetovalca v Funehiki, na zemlji, ki jo je njuna družina obdelovala že šest generacij. 15. marca, 4 dni po jedrski nesreči, je družinski detektor sevanja, ki so ga kupili po jedrski nesreči v Černobilu, začel piskati zaradi naraščajočega sevanja. Družino so evakuirali v Koriyamo, vendar sta se njen mož in mama po štirih dneh vrnila, saj sta bila zaskrbljena zaradi živali, ki so jih zapustili. ˝Do sedaj sem bila proti jedrski energiji, vendar nisem nič storila za to. In sedaj, ko se je zgodila ta grozna nesreča, sem začela razmišljati, da če ne naredim ničesar sedaj, kdaj bom? Če mi ne naredimo ničesar, kdo bo? Vsak dan se sprašujem, kaj bi morala narediti. Odločila sem se, da bom poskusila narediti vse, kar lahko, tudi najmanjšo stvar.˝

Deset dni po nesreči, 21. marca, je gospod Sato začel uporabljati Twitter, da bi izvajal pritisk na vlado, da bi ta poročala o pravih informacijah o nesreči prebivalcem bližnje vasice Iitate, kjer je bil rojen. Prepričan je, da je nesreča povzročila velik generacijski razkol v evakuiranih vaseh. ˝Želeli smo zapustiti svojo vas kmalu po nesreči, misleč, da ni varno. Starejši ljudje so želeli ostati, tako da tudi mi ni smo mogli oditi.˝ Na koncu so morali oditi vsi. Gospod Sato s strastjo govori o svoji vasi, o lesenih hišah, vrtovih, poljih in drevesih. Po njegovem mnenju nesreča ni vplivala smo na ljudi, temveč tudi na način življenja, h kateremu se nikoli ne bo mogel vrniti.

Gospa Oga in njen mož, dolgoletna prebivalca in kmetovalca iz vasi Okuma Machi, oddaljena približno 7,5 km od nuklearke v Fukušimi, sta ravno zgradila hišo in se vanjo preselila, ko se je zgodila nesreča. Ga. Oga je imela, tako kot ostali prebivalci, do sedaj tri možnosti za vrnitev na domačo posest. Ni jih izkoristila zaradi prepričanja, da ljudem ne bi smel biti tako enostavno dovoljen povratek v kontaminirano območje. Z možem sedaj živita v malem stanovanju v Aizu, daleč stran od doma in sanje ga. Ogave, da bi živela na kmetiji na deželi, so sedaj zelo oddaljene.

Akiyo Suzuki, mamo treh otrok, in njeno družino so evakuirali 11.marca po katastrofi. Sedaj živijo v centru Fukušime. Po nesreči je ugotovila, da je težko dostopati do pravih informacij, saj so se te od medija do medija razlikovale. Težko se je tudi navadila na kupovanje pravih izdelkov - pred nesrečo se je komaj privajala kupovati izdelke brez pesticidov, sedaj poskuša kupovati izdelke, ki niso bili izpostavljeni sevanju. Njena družina je sedaj razdeljena: z možem in sinom živijo v Fukušimi, njena hči pa se je prepisala v šolo v Hokkaido in živi pri sorodnikih.

Čeprav bi raje videla, da bi bi bili njeni učenci preseljeni stran od sevanja, gospa Tanji nadaljuje z vodenjem šole v Minami Fukušima. Tako kot na drugih podorčijih Fukušime je bila šola preveč kontaminirana, da bi bila varna za otroke. Vendar je bilo po dekontaminacijskem delu lokalne skupnosti šolanje ponovno omogočeno. Pred kratkim je vlada šoli poslala poster z navodili za otroke, kako se obnašati na prostem in čemu se je potrebno izogibati. Ga.Tanji ni bila presenečena, da je bila to vsa pomoč, ki jo je bila šola deležan s strani države.

Družina gospe Satsuki Ikeda je devet generacij živela na kmetiji v vasi Iitate, preden so jih evakuirali v mesto Fukušima. Tam je ga. Ikeda zelo težko spala zaradi hurpa, skrbi in obupa ob izgubi svoje vasi, dela in možnosti pridelave svoje hrane. Prebivalci vasi, sedaj razpršenii po vseh koncih države, se kljub razdalji skušajo na vsakih nekaj mesecev srečati, da bi se pogovorili o problemih, s katerimi se spoprijemajo. Organizirajo tudi verske festivale, ki še naprej predstavljajo pomemben del njihovih življenj.

Osnovna šola Iitoi v vasi Iitate je prazna že vse od katastrofe v jedrski elektrarni. Umeščena med prelepe zelene gore, 40 km stran od nuklearne elektrarne. Čeprav se vas nahaja 20 km izven t.i. izključitvene cone, je nevarno kontaminirana. V vasi so ostali le starejši in tisti, ki je zaradi svojega dela niso mogli zapustiti.

Nivo radiacije 3-13 mikrosievertov na uro je 38 do 160 krat večji od normalnega. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Zapuščene ulice, hiše in podjetja ležijo v JV mestu Kawamata, kjer je radioaktivnost prisilila prebivalce k evakuaciji. Podobno kot v sosednjih mestih, le peščica prebivalcev ostaja. Večina je bila evakuirana v varna mesta Fukušima City, Yonezawa ali Nihonmatsu.

Nivo radiacije 1,73 mikrosievertov na uro je 22 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Semaforji in cestne luči osvetljujejo cesto št. 114, ki zavija v izljučitveno cono blizu Tsushime, vasi v prelepi dolini v okrožju Namie. Po jedrski nesreči v Fukushima Daiichi elektrarni je veter tri dni nosil radioaktivno sevanje točno v okrožje Namie. Nihče ni bil opozorjen. Tisoči so nato bili evakuirani in živijo začasnih domovih v Nihonmatsu. Nihče ne ve, če se bodo lahko vrnili.

Nivo radiacije 8-13 mikrosievertov na uro je 52 do 238 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Tsushima leži blizu 20-kilometerske ločitvene cone, ki obkroža Fukushima Daiichi jedrsko elektrarno. Kljub temu, da leži izven cone, je močno kontaminirana, saj je veter tri dni nosil radioaktivne padavine v to smer. Čeprav so imele oblasti informacije o tem, da se bo to zgodilo, ni bil nihče obveščen.

Nivo radiacije 2.3-3.0 mikrosievertov na uro je 28 do 38 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Ko jesen barva liste v rdečo in zlato barvo v gozdu blizu vasi Tsusima, ki leži blizu izključitvene cone, vas ostaja zapuščena zaradi močne kontaminacije. Stopnja sevanja kaže na to, da se prebivalci verjetno nikoli ne bodo mogli vrniti na svoje domove.

Nivo radiacije 5.0 mikrosievertov na uro je 62 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Zapuščen avto stoji ob cesti v vasi Tsusima, v okrožju Namie. Evakuirnaci si ne morejo privoščiti parkirišč v krajih, v katerih so nameščeni po evakuaciji, zato so številni avtomobili ostali zapuščeni in postajajo del kontaminirane pokrajine.

Nivo radiacije 8.9 mikrosievertov na uro je 110 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Nekoč natančno oblikovano drevje in rastline zaraščajo zasebni vrt. Vrtnar, ki ga je nekoč natančno urejal, je bil že dolgo tega evakuiran.

Nivo radiacije 10 mikrosievertov na uro je 125 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Na videz idilična podeželska pokajina, ki pa je preveč kontaminirana, da bi se človek po njej še sprehajal. Tako kot mnogi drugi deli bljižne vasi je tudi tu stopnja obsevanosti tako močna, da ni jasno, če se bodo prebivalci sloh še kdaj lahko vrnili.

Nivo radiacije 4.8 mikrosievertov na uro je 60 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.

Ta zapuščena kmetija leži ob deželni cesti 399, ki se vije skozi zelene hribe ob robu 20 kilometerske izključitvene cone, ki obkrža jedrsko elektrarno Fukushima Daiichi. Zaradi radioaktivnega sevanja so hiše ob tej cesti zapuščene. Prebivalci so bili evakuirani na varnejše lokacije in se verjetno ne bodo nikoli mogli vrniti na svoje domove.

Nivo radiacije 10-13 mikrosievertov na uro je 125 do 162 krat več od normalnega stanja. Normalna vrednost pred jedrsko katastrofo je bila 0,08 mikrosievertov na uro.