Bruselj/Ljubljana, 30. junij 2009 – Evropska komisija in države članice EU se bodo bržkone ponovno znašle v primežu spora, potem ko je EFSA v postopku ponovne odobritve dala pozitivno mnenje za gensko spremenjeno (GS) koruzo MON810 podjetja Monsanto, je danes sporočil Greenpeace. Dvanajst držav članic, med katerimi ni bilo Slovenije, je nedavno izrazilo skrb in pomisleke glede varnosti GS koruze MON810, medtem ko je šest držav članic EU že prepovedalo gojenje te koruze na svojem ozemlju. [1]

“EFSA je ponovno porinila glavo v pesek in ni upoštevala znanstvenih dokazov o negativnih vplivih, ki jih ima Monstantova GS koruza MON810 na okolje. Slepo zaupanje Komisije v EFSA-ina izkrivljena mnenja bo najverjetneje razjezilo tiste države članice EU, ki čutijo, da znanstveni pomisleki, povezani s to GS koruzo, niso resno obravnavani,” današnjo odločitev komentira mag. Nina Štros, vodja kampanj za politike EU za Greenpeace v Sloveniji.

Neodvisni znanstveniki so večkrat opozorili na resne pomanjkljivosti dokumentov, ki jih je Monsanto predložil ob prijavi, kot tudi o kvaliteti dela EFSA-e [2]. Maja letos je 18 ministrov iz 12 držav članic poslalo EFSA-i pismo, v katerem so razloženi znanstveni pomisleki, povezani z nenamernimi učinki koruze MON810 na insekte [3]. Mnenje, ki ga je danes objavila EFSA, dokazuje, da ti pomisleki niso bili resno upoštevani.

Decembra 2008 so evropski okoljski ministri soglasno zahtevali revizijo procesa odobritve GS pridelkov in znatno izboljšanje načina, na katerega EFSA ocenjuje vpliv GS rastlin na okolje in na naše zdravje. EFSA sama priznava, da trenutno ni v položaju, v katerem bi lahko ocenila dolgoročne vplive GS rastlin na okolje, kot to zahteva evropska zakonodaja. Komisija je EFSA-i dala čas do aprila 2010, da odpravi to pomanjkljivost ter izboljša lastno zmožnost za ocenjevanje dolgoročnih posledic.

“Vprašanje, ki se zastavlja samo od sebe, je, kako lahko EFSA izda pozitivno mnenje za MON810, če je javno priznala lastno nesposobnost pri določanju dolgoročnih vplivov GS rastlin na okolje? Dovoliti EFSA-i, da izdaja mnenja o GS rastlinah, v situaciji, kjer ni sposobna oceniti dolgoročnih vplivov na okolje, je tako, kot da bi nekomu dovolili voziti na dirki formule 1 zgolj zato, ker ima vozniško dovoljenje”, še dodaja mag. Štros.

Greenpeace sedaj poziva Evropsko Komisijo, naj upošteva obstoječe znanstvene dokaze o negativnih okoljskih in družbeno-ekonomskih vplivih Monstantove koruze MON810. Nobena GS rastlina ne bi smela biti odobrena, dokler evropski proces za določitev ocene tveganja ne bo temeljito izboljšan in dokler EFSA ne bo sposobna oceniti celotnih vplivov, ki jih imajo GS rastline.

Kontakt:

Nina Štros, Greenpeace, nina.stros@greenpeace.org, 040 871 530,

Opombe:

[1] Avstrija, Madžarska, Francija, Grčija, Luksemburg in Nemčija so uvedle varnostni pridržek in prepovedale gojenje koruze MON810. Marca letos je 22 držav članic EU zavrnilo prošnjo Komisije za ukinitev takrat obstoječih prepovedi za gojenje MON810  v Avstriji in na Madžarskem.

[2] Pregled “peer-reviewed” študij o vplivih na okolje je dostopen na:  www.greenpeace.to/publications/Bt-maize-in-Europe-2009.pdf

[3] Prejšnji teden je 11 držav članic EU (tudi Slovenija) pozvalo okoljske ministre, naj prepoznajo pravico uvedbe prepovedi gojenja GSO na njihovem območju zaradi okoljskih pomislekov.