Danes smo ministru za kmetijstvo in okolje, Francu Bogoviču, predali kartice, ki ste jih v okviru kampanje »Ustavimo prekomerni ribolov« podpisali državljani iz več kot 150 krajev Slovenije. S to aktivnostjo smo ponovno poskušali opozoriti na obstoječi problem netrajnostnega izlova ribjih staležev v evropskih vodah in ministra Bogoviča tako še enkrat pozvali, da se v okviru reforme skupne ribiške politike EU zavzame za trajnostne rešitve.

Foto: Greenpeace/Ristič

Naša morja so ogrožena.

V Sredozemskem morju smo prekomerno izlovili kar 82 % ribjih vrst, v Atlantskem oceanu pa 62 %. Celotno ribiško ladjevje držav EU lahko namreč ulovi dva- do trikrat več rib, kot jih lahko ribji staleži naravno nadomestijo. Ribiči nemalokrat tudi do 60 % ulovljenih rib (mrtvih ali umirajočih) odvržejo nazaj v morje, ker njihova prodajna cena na trgu ni zelo visoka ali pa ker so presegli njim določeno kvoto ulovljenih rib. V njihovih mrežah se velikokrat znajdejo tudi živali, ki tja ne sodijo.

 


Nova Skupna ribiška politika EU

Priložnost za oblikovanje pravil, ki tvorijo Skupno ribiško politiko EU, se pojavi na vsakih 10 let in Slovenija tokrat sodeluje prvič. Naš namen je sodelovanje v iskanju dobrih rešitev, ki dolgoročno koristijo tako ljudem kot gospodarstvu in okolju. Imamo priložnost, da se učimo na napakah naših zahodnih sosedov in imamo znanje, da se tem napakam v prihodnje izognemo. Slovenija se lahko sklicuje na zamujene priložnosti v preteklosti, ne more pa se sklicevati na nezmožnost oblikovanja prihodnjih priložnosti.

Proces sprejemanja Skupne ribiške politike je v teku. Slovenija v do sedaj ni vedno znala ravnati v skladu s pričakovanji, kar pa ne pomeni, da te pomanjkljivosti sedaj ne more odpraviti. Zavedamo se, da si Slovenija želi doseči karseda največ za svoj ribiški sektor, a prav tako mora znati prisluhniti, kaj ta ribiški sektor dejansko potrebuje in poiskati načine, kako do dodatnih finančnih sredstev, ne da bi ob tem ogrožali doseganje tako okoljskih kot družbenih ciljev reforme. Ne nazadnje pa naša odgovornost ne seže samo do naše državne meje. Svetovna morja so naša skupna dediščina in za njihovo dobrostanje smo odgovorni vsi.

Zato je na mestu poziv ministru, da Slovenija končno zavzame tako stališče, ki bo pisano na kožo našim malim priobalnim ribičem, ki že danes v veliki večini izvajajo ribolovne aktivnosti na okolju in družbi najsprejemljivejši način. Glavni omejitveni faktor preživetja ribičev ni v velikosti njihovih plovil, temveč v tem, ali bo v morju še sploh kaj za uloviti. Utemeljeno nas skrbi, da politika tega ni sposobna pravočasno opaziti.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji