Zgodnje jutro je še in ladja se počasi prebuja. Vstopamo v zadnji dan obiska naše slovite ladje Arctic Sunrise v Kopru. Samo bežen pogled preko premca ladje je dovolj, da oko ugleda majne pike, ki se po horizontu premikajo v želeno smer. Mali priobalni ribiči so na delu. Ribiči, zaradi katerih je naša celotna ekipa zadnje tri mesece neumorno delala, v prizadevanju, da jim pomagamo in poskrbimo, da bo njihov glas uslišan. Dogodek je zgodovinski, saj gre za prvi obisk Greenpeaceove ladje v slovenskih vodah. V okviru vseevropske turneje se je ustavila tudi pri nas. Tu je zato, da podpre male priobalne trajnostne ribiče. Da podpre prihodnost. Naša morja danes niso več takšna, kot so včasih bila. Ni več prizorov, ko so ribiči iztovarjali na desetine kilogramov rib ob povratku z ribolova. Danes mali priobalni ribič v Sloveniji, tako kot njegovi kolegi v drugih evropskih državah, bije plat zvona, podaljšuje čas na morju in povečuje svoje mreže, da bi ulovil vsaj toliko, da lahko preživi.
A mali ribiči so ponosni možje. So varuhi naših morij, ki so z njimi v najbolj neposrednem stiku. In to vsak dan, pogosto tudi dvakrat. Nekatere od njih sem uspela dobro spoznati. Če jim pozorno prisluhneš, kaj hitro ugotoviš, da so polni predlogov, kako položaj izboljšati. Predvsem pa z vsakim dnem na ladji opažam, da se vedno bolj odpirajo vrata sodelovanja. In prav to je tisto, zaradi česar smo tukaj. Postanek ladje brez sodelovanja in podpore lokalnih ribičev ne bi bil uspešen. Vesela sem, ko vidim, da jih na posvetih in neformalnih dogodkih vsak dan sedi nekaj več. S svojim prihodom se odrečejo času na morju in to smatram kot veliko čast in priznanje, da smo se zadeve lotili prav.
Foto: Greenpeace/Aljoša Furlanič
V glavi mi danes še vedno odzvanja eden izmed naslovov časopisnih člankov, ki so se te dni zaradi prihoda Greenpeaceove ladje pojavili v medijih. »Greenpeace in ribiči vlečejo iste mreže.« In to drži. Poleg tega pa se zdi, da smo vedno bližje v stališčih tudi s tistimi, ki odločajo o prihodnosti naših morij in ribiškega sektorja. V sredo se je tiskovne konference in okrogle mize udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, mag. Tanja Strniša. »Slovenija v celoti podpira trajnostni ribolov,« so bile njene besede. Še bolj zgovoren pa je bil zapis na ladjici, ki ga je v podporo trajnostnim priobalnim ribičem zapisala nanjo: »In support to small scale fisheries. Put it to the center of Common Fisheries Policy«.
Zdaj, nekaj ur pred koncem obiska ladje Arctic Sunrise v Kopru, lahko rečem, da smo namen obiska izpolnili. Odprli smo prostor dialogu med vsemi pomembnimi akterji in snovalci ribiške politike v Sloveniji. Približali smo mnenja in na konkretnih primerih videli, da je možnosti za umeščanje ribiške dejavnosti v podobo in ponudbo slovenske obale neverjetno veliko. Kar pa je še pomembneje - prisotno je jasno zavedanje, da je edina možna prihodnost ribolova tista, ki bo malega trajnostnega priobalnega ribiča postavila v center nove reforme skupne ribiške politike EU. Na pogorišče pozabe moramo poslati uničujočo in do ribjih staležev neodgovorno industrijsko ribiško floto ter odpreti vrata tistim, ki v naših srcih in mislih morja ohranjajo polna življenja. Vse to je dobra popotnica za to, da bo minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan v juniju v Bruslju glasoval za progresivno in malim ribičem prilagojeno reformo Skupne ribiške politike EU.
Podporo ribičem je v treh dneh našega postanka v Kopru izreklo preko 1500 posameznikov, ki so obiskali Arctic Sunrise. Njihove ladjice podpore bodo skupaj z ladjo odpotovale proti Siciliji, kjer bo slovenski ribič svečano predal lanterno, simbol skupnega boja malih priobalnih ribičev Evrope za boljšo prihodnost, svojemu italijanskemu kolegu.
Medtem ko zaključujem to sporočilo, se je ladja popolnoma prebudila. Pripravljeni smo, da začnemo nov dan. In samo kratka refleksija je dovolj, da vem, kako izjemen podvig nam je uspel. Smo majhna, a močna ekipa. Smo to, iz česar se je Greenpeace razvil – skupina posameznikov, ki se kot pravi mavrični bojevniki borimo za boljši jutri. Skupaj z izjemnimi prostovoljci, brez katerih ta in še mnogo drugih dogodkov ne bi bilo mogočih. Moje spoštovanje do njih najbolje povzamejo besede kapitana ladje Arctic Sunrise, Daniela Rizzottija: »Naši prostovoljci so naši temelji. Brez njih ni nas, brez njih ni Greenpeacea.«
Hvala vsem!
Nina Štros
Vodja Greenpeacea v Sloveniji
Preberite še:
Želim si, da bi lahko tudi moji otroci opravljali poklic ribiča. Blog slovenskega ribiča Matjaža Lazarja o pomenu trajnostnega ribolova in zapuščini naslednjim generacijam.
