Objavljamo del intervjuja z Dejanom Savićem, ki je v celoti objavljen na portalu Energetika.net.

Pred kratkim si opozoril, da evropski Kažipot za energijo za 2050 nakazuje prehod na pametno rabo energije, Slovenija pa naj bi se od te poti odmikala. Zakaj in predvsem kako se odmikamo?  

Slovenija za razliko od tega gradi največjo termoelektrarno v svoji zgodovini, ki bo v napoto pametnim rešitvam še desetletja. Prav tako mnogi še niso opustili ideje o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem. Energetske rešitve je potrebno iskati glede na možnosti, ki jih omogoča čas; zgolj nadomeščanje in utrjevanje rešitev iz 20. stoletja pa je znak pomanjkanja vizionarjev v energetiki.

Ko govorimo o porabi energije, smo Slovenci bolj potratni od povprečne porabe v državah članicah EU. Kje vidiš razloge za to? Kaj nam onemogoča učinkovitejšo rabo energije? 

Na eni strani manjka zavest, da je energija dragocena, na drugi strani pa je visoka poraba znak »tranzicijske« mentalitete, kjer visoka poraba in razmetavanje z energijo simbolizirata bogastvo in moč. Veliko ljudi varčevanje z energijo spominja na čase revščine in pomanjkanja, zato jim visoka poraba pomeni blaginjo in visok standard. Gospodinjstva na drugi strani razumejo energijo podobno kot vodo ali zrak, dojemajo jo kot bistveno sestavino vsakdanjega življenja, ki je vedno na razpolaga in je nikoli ne zmanjka. Večina ljudi se ne zaveda, kaj se dogaja, preden energija vstopi v naš dom, niti se ne zavedajo posledic, ki jih proizvodnja energije povzroča našemu okolju. V prvi vrsti bi morali ljudje na različnih funkcijah začeti razmišljati o energiji kot o dragocenem viru, ki sodi na področje našega upravljanja. Takrat bodo ljudje začeli zmanjševati porabo, z energijo bodo ravnali bolj učinkovito, kot potrošniki pa bodo preusmerjali sredstva na vire energije, ki so prijaznejši okolju in družbi. 

Imamo domače znanje, prisotne pa je tudi nekaj tehnologije na področju učinkovite rabe energije. Zakaj je bolj ne izkoristimo? Kje se ustavimo? 

Premalo smo ambiciozni glede zmanjšanja rabe in učinkovite rabe energije. Načeloma so za pomanjkanje ambicij odgovorni tako v vsakokratni vladi kot tudi v gospodarstvu, pri čemer je v času velikih pritiskov krize vladna politika še bolj pomembna. Vlada bi morala sprejeti ambiciozne cilje na področju zmanjšanja porabe in energetske učinkovitosti, obenem pa nameniti sredstva in omogočiti olajšave za gospodarstvo in gospodinjstva, ki bodo sprejemala ukrepe za zmanjšanje porabe. Energetska politika majhne porabe lahko spodbudi obsežne investicije, ki bodo predstavljale zagon gospodarstva in delovnih mest. Rezultat takšne politike je razvoj podjetništva na eni strani in večanje konkurenčnosti gospodarstva zaradi nižanja stroškov na drugi. Vlada lahko s protikrizno politiko spodbujanja investicij v manjšo rabo energije pomaga prestrukturirati gospodarstvo na način, da bo bolj konkurenčno, učinkovitejše in prilagojeno na pretrese, ki jih povzročajo nihanja cene energije.