Primer Nemčije kaže, da večanje deleža proizvodnje obnovljivih virov, podprte z energetsko strategijo, ki jo spoštuje vsa energetika, lahko pomeni ohranjanje ali celo povečevanje stabilnosti omrežja.

moč

Graf 1: Nameščena neto nazivna moč nemških elektrarn na dan 16. 7. 2014. Vir: Fraunhofer Institute, str. 4.

V slovenski energetiki in tudi širše je uveljavljeno prepričanje, da večanje deleža obnovljivih virov energije (OVE), kot sta veter in sonce, pomeni večje pritiske na stabilnost omrežja. Dejstvo je, da je proizvodnja v sončnih in vetrnih elektrarnah odvisna od vremenskih razmer, zato sončne elektrarne elektrike ne proizvajajo ponoči, v slabem vremenu pa se proizvodnja močno zmanjša. Podobno velja za vetrne elektrarne. Skupaj z muhavostjo vremena se menja tudi moč vetra, s tem pa niha proizvodnja iz vetrnih elektrarn. Vendar pa zagovorniki klasične energetike iz navedenega potegnejo zgrešen sklep: če hočemo ohraniti stabilno omrežje, moramo omejiti širjenje nestanovitnih virov, kot sta sonce in veter. Posledično priporočajo, da še naprej gradimo nove termoelektrarne in jedrske elektrarne. To pa je za ljudi in okolje ne samo napačen, temveč tudi nevaren sklep.

Stabilnost omrežja je rezultat vlaganj in dolgoletnega truda

Pogosto pozabljamo, da je današnja stabilnost energetskega sistema posledica več desetletnih prizadevanj inženirjev, načrtovalcev omrežja in upravljavcev energetskega sistema, ki so dolga leta nadgrajevali sistem, da smo prišli do zdajšnjega stanja. Nadgrajevanje in izboljšave omrežja so del kontinuiranega procesa, ki temelji na prilagajanju omrežja na vsakokratne izzive sodobnosti.

Če je jasno, da bomo v prihodnje v slovensko elektro omrežje dobili več sto megavatov fotovoltaike in vetrne proizvodnje, je tudi jasno, da bodo potrebne prilagoditve omrežja v smeri integracije teh virov. Dober zgled teh procesov nam daje Nemčija. V zadnjih letih, še posebej po odločitvi za vnovično zapirane jedrskih elektrarn do leta 2022, so v omrežju močno povečali delež obnovljivih virov. Konec leta 2013 so imeli v omrežju več kot 35.000 vetrnih turbin (34,638 GW) in 37,448 GW fotovoltaike (graf 1). Tako velik delež obnovljive energije pomeni velike spremembe v razpoložljivosti posameznih virov (grafa 2 in 3, vir: Agora Energiewende).

December

Graf 2: energetska slika Nemčije v zimskem času (december 2013).

Julij

 

 

 

 

 

Graf 3: energetska slika Nemčije v poletnem času (julij 2014).

 

 

 

 

 

Nemško omrežje v letu 2013 stabilnejše

Nemška agencija za omrežje BNetzA je sporočila, da je bilo nemško elektro omrežje stabilnejše leta 2013 kot v povprečju let od 2006 do 2012, in to kljub rekordnim deležem vetra in sonca v omrežju. Motnje sistema merijo s pomočjo indeksa trajanja povprečne motnje sistema (SAIDI). Ta indeks kaže, da so motnje leta 2013 trajale 15,32 minute, leta 2012 15,91 minute, med letoma 2006 in 2012 pa so motnje v povprečju trajale 16,92 minute. To dejstvo postavlja na glavo tezo, da velik delež OVE destabilizira omrežje, in hkrati dokazuje, da se lahko z ustrezno usmeritvijo in strateškim pristopom k državni energetiki vztrajno povečuje delež obnovljivih virov energije brez motenj stabilnosti omrežja. Opozoriti velja tudi na komplementarnost tehnologij. Analize iz Nemčije namreč kažejo, da je proizvodnja iz vetrnih elektrarn večja v zimsko–jesenskem obdobju, medtem ko je proizvodnja iz fotovoltaike največja spomladi in poleti (graf 4), ko so dnevi daljši in je sončno sevanje močnejše.

OVE

Vir: Fraunhofer Institute, str. 13

Stabilnost sistema ni ovira za širjenje OVE v Sloveniji

Jasno je, da so energetski sistemi posameznih držav medsebojno različni, kljub temu pa lahko rečemo, da bi z ustreznimi adaptacijami lahko slovenski energetski sistem zmogel vsaj take deleže vetrne in sončne energije kot v Nemčiji. Groba primerjava kaže, da bi z enako količino vetra in sonca na prebivalca kot Nemčija lahko imela Slovenija približno 860 MW vetrnih kapacitet in približno 930 MW fotovoltaike. Ker takih zmogljivosti v Sloveniji tudi po najbolj optimističnih scenarijih ne bomo dosegli še kar nekaj časa, lahko sklenemo, da oviranje nadaljnjega razvoja OVE z argumentom, da ogrožajo stabilnost omrežja, nima podlage.

 

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji

(članek je bil prvotno objavljen na spletni strani Energetika.net)