Fukušima nas je na neizprosen in žalostno slikovit način spomnila na nevarnost, ki preti v vsakem jedrskem reaktorju na planetu. V okolici kraja, kje je prišlo do nesreče, se nahaja na tisoče praznih domov, kmetij in tovarn, ki so jih morali ljudje zapustiti zaradi nevarne kontaminacije. Mnogi se ne bodo nikoli vrnili. Lekcija iz Fukušime nas je spomnila, da je konec z mitom o varni rabi jedrske energije in da smo se dolžni obrniti k drugim virom energije. Ugledni nemški inštitut za kemijo, Max Plank, je pred kratkim objavil znanstveno raziskavo, kjer potrjujejo, da lahko pride do jedrske nesreče s talitvijo jedrske sredice in obsežnih izpustov radioaktivnosti v okolje na vsakih 10–20 let. To je kar 200 krat pogosteje, kot so predvidevali doslej (M.Plank, 2012). Kaj to pomeni za jedrsko varnost v Sloveniji? Zmanjšajmo tveganja in zaustavimo jedrsko elektrarno Krško takoj, ko je to razumno mogoče – nikakor pa kasneje kot leta 2023. Takrat so graditelji JEK-a, najboljši inženirji v takratni državi, predvideli zaustavitev elektrarne.

 

Nadomeščajmo z boljšim

V splošnem okoljevarstveniki, ki delujejo v energetiki, pozdravljajo novo raven ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z jedrsko energijo. Istočasno pa opozarjajo, da moramo to tehnologijo nadomestiti s tistimi opcijami, ki ne bodo ustvarjale nove škode za okolje, predvsem pa ne smemo ustaviti naših prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam. Zato je ključno, da zmanjšamo izpuste tudi v proizvodnji električne energije. Pri tem je jasno, da si ne moremo privoščiti gradnje novih elektrarn na premog ali lignit. Namesto nadomeščanja jedrske energije z novimi kapacitetami premoga (in plina), kar bi pomenilo povečanje izpustov CO2, se moramo usmeriti k investicijam v obnovljive vire energije, pri čemer sta najbolj obetavni vetrna in sončna tehnologija, ki prednjačita po investicijah v svetovnem merilu.

 

Dileme s ceno energije

Medtem, ko je vetrna energija že dosegla ceno , ki je že konkurenčna jedrski energiji, pa za fotovoltaiko velja, da se temu nezadržno približuje. Če bi jedrski elektrarni prišteli še stroške komercialnega zavarovanja za primer jedrske nesreče in pripisali ustrezne stroške za odpadke, bi postala jedrska energija ena izmed najdražjih tehnologij. Žal je politična realnost doslej skrbela, da se je industrija izognila polnemu kritju stroškov, zato jedrsko energijo še vedno mnogi prikazujejo kot poceni vir energije. Le kaj bi o tem dejali Japonci?

 

 Med obnovljivimi viri je v zadnjem času v središču pozornosti predvsem fotovoltaika. Cena tehnologije se je v zadnjih letih tako hitro znižala, da letos dosega cene, za katere smo celo v Greenpeaceu še nedavno predvidevali, da bodo dosežene šele čez dve leti. Posledično je to pomenilo propad določenih podjetij in hkratni zagon na tisoče novih. Naj omenim, da je del slovenske stroke doseganje sedanje cene sončne energije predvidel komaj blizu leta 2020 (članek na energetika.net). V naslednjih letih se bo cena OVE tehnologij še zniževala – v informiranih energetskih krogih (po svetu) velja precejšnje soglasje, da bodo najpomembnejše tehnologije dosegle konkurenčnost s klasičnimi energenti brez državnih podpor že čez 3–5 let. V nasprotju s svetovnimi trendi pa Slovenija nima niti ene vetrne elektrarne, mnogi pa že razmišljajo o zaviranju razvoja sončnih elektrarn. Seveda je potrebno zniževati odkupne cene, tako da bo subvencija odsevala zniževanje cen tehnologije, a to je potrebno početi previdno s ciljem, da zagotovimo stabilno in vzdržno rast sektorja, ki zaposluje v Sloveniji že več kot 2400 ljudi (Naš stik, 2012).

 

Veliki so obstali v času

Ob spremljanju ciljev velike energetike, ki je strnjena okoli premoga in jedrske energije, lahko dobimo občutek, da se nahajamo na drugem planetu. Energetski konservativci zagovarjajo gradnjo tako TEŠ 6 kot tudi JEK II. Ob tem pa naj bi obstoječa jedrska elektrarna v Krškem delovala celo do 2043, to je do svojega šestdesetega leta!? Klasična energetika, ki ima dominanten vpliv tudi na slovensko politiko, zagovarja energetsko pot, kot bi jo risali načrtovalci tam nekje v letu 1970. Več porabe, več premoga in več jedrske energije. Kot da se v zadnjih štiridesetih letih ni nič spremenilo. Tisti, ki jim je mar še za kaj drugega poleg ohranjanja ''dobrih starih časov'', ko so imeli od energetike koristi predvsem veliki akterji, pozivamo k energetski [r]evoluciji – to je k preusmeritvi na koncept učinkovite in nizke rabe energije, ki je pridobljena iz trajnostnih virov, ki se nenehno obnavljajo.

 

Izziv: iz jedrske energije na obnovljive vire

Namesto, da izgubljamo ključna leta za debato o dodatni jedrski elektrarni v Krškem, ki nikoli ne bo zgrajena, bi morali investicijske kapacitete usmeriti v razvoj industrije, ki bi unovčila domače znanje in tehnologije na področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Ni potrebno, da Gen energija ostaja interesna skupina za napredovanje ciljev svetovne jedrske industrije. S preusmeritvijo prioritet  iz jedrske energije na perspektivne tehnologije 21. stoletja bi lahko to podjetje postalo pomemben igralec na trgu obnovljivih virov energije. Svetovni trg OVE je v letu 2010 zrastel za 32% v primerjavi z 2010 in kljub svetovni gospodarski krizi dosegel že 211 milijard dolarjev (UNEP, 2011). Številke za 2011 so gotovo še bolj spodbudne. Kot so nas opozorili na portalu energetika.net, nemški energetski koncern RWE že kaže, da razume sporočilo. Namesto v nove jedrske kapacitete  usmerjajo obsežne investicije v vetrno energijo (več), že danes pa imajo v lasti podobno kapaciteto OVE kot jedrske energije. Enako, bi lahko počela Gen energija. RWE s pridom izkorišča svojo velikost za obsežne investicije v obnovljive vire, kjer manjši igralci ne morejo konkurirati. S prilagojeno politiko bodo tako v koncernu rasli še naprej. Pa naj še kdo reče, da ni prihodnosti za lastnike jedrskih elektrarn.