Prav zdaj vašo pravico do izražanja mnenja na preštevilne načine ogrožajo zatiralske vlade po vsem svetu, pa tudi brezvestne korporacije, ki želijo z dragimi tožbami zatreti svobodo govora.

V tem trenutku Greenpeaceu grozi velikanska odškodninska tožba, ki jo je proti organizaciji vložilo podjetje Resolute Forest Products, da bi nam preprečili svobodno izražanje.

Tožba je v nasprotju s samim bistvom naše identitete. Greenpeace je bil ustanovljen prav z namenom, da se zavzema za koncept zagovarjanja našega planeta in ljudi, ki so odvisni od njega. Leta 1971, v času, ko je naša organizacija šele nastajala in se je ekipa prvih članov Greenpeacea z jadrnico podala na aljaški otok Amchitka, da bi zaustavila tamkajšnje jedrske poskuse, jim to ni uspelo z dejanji, vendar pa je zgodba, ki so jo pripovedovali, zanetila globalno gibanje proti jedrskim poskusom.

V govoru je moč. Govor je najmočnejša sila sprememb v svetu, je orodje, s katerim mora vsak iz med nas graditi prihodnost, ki si jo zaslužimo.

Danes imamo v Združenih državah Amerike na oblasti predsednika, ki načrtuje uničenje Agencije za varstvo okolja, cenzuriranje znanstvenikov, razveljavitev predpisov za varovanje čiste vode, zraka in podnebja, ter razvrednotenje osnovnih človekovih pravic za ljudi drugih etničnih skupin in veroizpovedi. Na drugi strani pa glas ljudstva še nikoli ni bil tako močan.

Novinarji po vsem svetu dokumentirajo etične spodrsljaje ameriške vlade. Družbeni pritisk milijonov ljudi je prisilil podjetje Uber, da je umaknilo podporo oblastem, glasovi milijonov, ki protestirajo na shodih za pravice žensk ali na letališčih proti prepovedi vstopa muslimanom v državo, pa so vsak dan glasnejši. Družbeni mediji predstavljajo megafon za ljudi. Zgodbe običajnih ljudi, objavljene na teh omrežjih, se čez noč razširijo po vsem svetu zaradi njihove vsebine in ne zaradi denarja, ki stoji za njimi. Ljudje izražajo svoja mnenja, pišejo, delijo, organizirajo in protestirajo – in s tem ne nameravajo prenehati.

A prav v tem trenutku Greenpeaceovo pravico do izražanja mnenje ogroža več tožb, ki jih je proti naši organizaciji vložilo kanadsko podjetje Resolute Forest Products. V Kanadi so proti tamkajšnjemu Greenpeaceu vložili 7 milijonov ameriških dolarjev vredno tožbo, v ZDA pa 300 milijonov kanadskih dolarjev vredno tožbo proti Greenpeaceu International in drugim pravnim subjektom Greenpeacea v ZDA.

Kaj je Resolute Forest Products in zakaj nas hočejo utišati?

Resolute je podjetje, ki se ukvarja z izkoriščanjem gozdov v kanadskem borealnem gozdu. Iz dreves, ki jih posekajo, nastajajo najrazličnejši izdelki, od papirnatih robčkov in lesne celuloze do papirja, na katerega so natisnjene knjige, časopisi in revije, ki jih beremo. Podjetje toži Greenpeace zaradi več naših raziskav, s katerimi smo razkrili njihove netrajnostne prakse. Borealni gozd potrebuje zdrave, nedotaknjene habitate, kjer lahko nemoteno živijo in se razmnožujejo prostoživeče živali, kot je gozdni karibu. Gozdovi predstavljajo tudi dom za avtohtona ljudstva, ki so odvisna od njihovih naravnih virov in imajo v resnici pravico, da se odločijo, na kakšen način bo uporabljena njihova zemlja.

Namesto da bi se pri podjetju soočili s kritikami Greenpeacea, organizacije Stand.earth in drugih, nam – in vam – ukazujejo, naj prenehamo govoriti o tem.

Tožbe, kot so jih vložili proti nam, se imenujejo »strateške tožbe proti sodelovanju javnosti« oz. t. i. tožbe SLAPP (Strategic Lawsuits Against Public Participation). Tovrstne tožbe so nevarno orodje v rokah korporacij, s katerimi slednje preprečujejo ljudem izražanje njihovih mnenj.

Običajno so tovrstne tožbe dejansko učinkovite. Njihov namen je ustrahovati kritike ter omogočiti korporacijam, ki si lahko privoščijo zapraviti veliko denarja na sodiščih, da posameznikom, znanstvenikom in nevladnim organizacijam preveč otežijo izražanje mnenj.

Pri ameriški tožbi je še dodaten skrb vzbujajoč vidik, da je bila 300-milijonska tožba vložena po t. i. zakonih RICO, ki so bili napisani z namenom pregona organiziranega kriminala, kot je npr. mafija. Njihov osrednji argument je, da so organizacije, kot je Greenpeace, ki kritizirajo netrajnostno delovaje podjetij, kriminalne združbe.

Takšno pojmovanje je tako nesmiselno, da ni pričakovati, da bi podjetje tožbo vsebinsko dobilo, a zato grožnja ni nič manjša. Najhuje pri tovrstnih tožbah SLAPP je, da so lahko vsebinsko neutemeljene, a imajo kljub temu izjemno velike časovne in finančne posledice, pa tudi zastrašujoč vpliv na tožene organizacije in posameznike.

Greenpeace ima že dolgoletne izkušnje z ustrahovalci, zato ne bomo prenehali govoriti o borealnem gozdu in razlogih za nujnost njegove zaščite. Prav tako ne bomo prenehali govoriti podjetju Resolute, kaj morajo spremeniti v svojem delovanju, da bodo šli v korak z znanstvenimi mnenji.

A vse skupaj ni več samo stvar naše organizacije.

Predstavljajte si svet brez Greenpeacea, kjer zmagujejo takšne tožbe ali kjer se organizacije prenehajo oglašati, ker je to preveč tvegano in predrago.

Zdaj pa si predstavljajte svet, kjer ni organizacij, kot so Ameriška zveza za državljanske svoboščine, ki se zavzema za priseljence, Amnesty International, ki se bori za človekove pravice, ali Color of Change, ki se postavlja po robu korporacijam, ki delujejo v nasprotju rasno enakostjo. Predstavljajte si, da si organizacija Human Rights Campaign ne more privoščiti, da bi se borila za ohranitev enakopravnosti v zakonski zvezi. Predstavljajte se, da sploh ni več zagovorniških skupin, da so organizacije, ki se zavzemajo za vojne veterane, otroke, invalide, bolne in revne zaradi prevelike cene izražanja mnenj prenehale delovati. Še bolj ranljivi so posamezni aktivisti, ki v svojih skupnostih delujejo brez podpore organizacij in o pogosto tarča tovrstnih tožb.

Predstavljajte si, da se zapirajo časopisne hiše, ker si ne morejo več privoščiti tožb zaradi obrekovanja s strani ljudi, kot je Trump, in da so posledice tožb in sodni stroški postali tako visoki, da si ne moremo več privoščiti izražati svojih mnenj.

Morda se sliši pretirano dramatično, a če bo postavljen precedens uporabe zakonov RICO v tovrstnih primerih, se bodo odprla vrata za scenarije, kot je ta. Vse skupaj se začne potiho, ko pa bomo enkrat spoznali, kako močne so postale korporacije, bo prepozno.

Že zdaj sta bili po enakem vzorcu vloženi dve drugi tožbi, kjer tožniki na enak način uporabljajo obtožbe na podlagi zakonov RICO: eno tožbo je vložil neki zanikovalec podnebnih sprememb iz Teksasa proti več okoljskim organizacijam, vključno z Greenpeaceom, druga pa je bila vložena v New Yorku proti medijskim podjetjem in zadeva zagovorništvo na področju podnebnih sprememb in novice o ameriških volitvah.

Moramo odločno ukrepati, preden se položaj še poslabša. Podjetje Resolute poskuša prikriti, kaj počnejo z borealnim gozdom. A vemo, da jim tega ne boste dovolili. Prosimo, razširite glas o tej zgodbi. Pridružite se nam pri izražanju svojih mnenj. Skupaj dajmo podjetju Resolute vedeti, da nas ne bodo utišali.

Zavzemite se za gozdove - ne pustite, da Greenpeace izgine.

Ne pustimo, da Greenpeace izgine. (c) Greenpeace


Molly Dorozenski je vodja komunikacij pri Greenpeaceu v ZDA, kjer že osem let deluje na področju kreativnih in strateških komunikacij. Načrtovala in izvedla je celovite komunikacijske kampanje na teme podnebja, Arktike in razlitja nafte v Mehiškem zalivu, pa tudi številne korporativne kampanje, ki so podjetja pomagale preusmeriti k bolj trajnostnim praksam. Leta 2015 je prejela nagrado Effie za svoje delo z agencijo VIA, ki je podjetja spodbujala, naj se zavežejo k uporabi večjega deleža obnovljive energije.