Dve različni študiji znanstvenikov ameriške vesoljske agencije Nasa ter Univerze v Washingtonu sta ugotovili, da se velika ledenaplošča na zahodu Antarktike sesuva hitreje, kot je bilo doslej pričakovano. Morska gladina se bo v naslednjih stoletjih dvigala hitreje od dosedanjih ocen, in sicer med 1,2 do 3 metre. Pri National Geographic so objavili slikovito predstavitev novih spoznanj.

Pričakovano je bilo, da bodo podnebne spremembe povzročile taljenje ledu na Antarktiki in posledični dvig morske gladine. Nismo pa pričakovali, da se bo to začelo dogajati tako zgodaj in se bodo že tako kmalu sprožili nepovratni procesi naraščanja gladine morja. Niti v najbolj pesimističnih scenariji nismo zares verjeli, da bodo tako obsežne posledice vidne že v času naših življenj.

 

Podnebne spremembe

Znanstveniki opozarjajo, da gre pri dogajanju na Antarktiki za kombinacijo različnih dejavnikov. Globalno segrevanje ozračja, ki ga povzročamo s prekomernim onesnaževanjem zraka s toplogrednimi plini (predvsem CO2), vodi do podnebnih sprememb in segrevanja svetovnih oceanov. To vodi do taljenja ledu na Arktiki in Antarktiki. Pomemben dejavnik za hitrejše taljenje ledu na Antarktiki je tudi ozonska luknja na tistem območju, ki je prav tako posledica onesnaževanja okolja.

Študiji obeh skupin znanstvenikov natančno pojasnjujeta, kaj se bo dogajalo in kateri so razlogi za taljenje ledu na Antarktiki. Gre za prelomno spoznanje, ki ga še znanstveniki IPCC niso predvideli, zato nova spoznanja tudi še niso bila vključena v poročila IPCC, ki so bila objavljena letos (5th Assesment Report) in so že sama po sebi zastrašujoča. Povzetek IPCC poročila so prevedli v Slovenskem meteorološkem društvu, ključne ugotovitve pa najdete na naši spletni strani.

 

Še lahko ukrepamo

Vse kaže, da negativnih posledic taljenja ledu na Antarktiki ne moremo ustaviti, lahko pa procese pomembno upočasnimo, če zaustavimo onesnaževanje zraka s CO2 in drugimi toplogrednimi plini. S tem bi ublažili posledice podnebnih sprememb, prebivalcem obalnih krajev pa bi zagotovili več časa za prilagoditvene ukrepe, kot je gradnja obalnih nasipov in zaščitnih zidov. V nekaterih primerih pa bi se morali prebivalci tudi odseliti iz ogroženih območij.

Greenpeace se zavzema za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 s ciljem, da bi obrzdali globalno segrevanje ozračja pod 2°C. V razvitih državah, ki prispevajo največ onesnaževanja, bi to pomenilo zmanjšanje izpustov za 80-95%.

 

Rešitev je Energetski [R]evolucija

To nam lahko uspe z bolj varčno rabo energije v stavbah, prometu in v industriji, na drugi strani pa moramo postopno opustiti fosilna goriva kot so premoga, nafta in plin, ter povečati izkoriščanje obnovljivih virov energije kot so sonce, veter, voda, geotermalna energija in trajnostna biomasa, ki ne izpuščajo nevarnih plinov v ozračje. Slovenija je zelo bogata z vsemi obnovljivimi viri, zato potrebujemo odgovorno vlado, družbeno odgovorna podjetja in tudi pripravljenost posameznikov, da se vsi skupaj lotimo potrebnih korakov.

Novice iz Antarktike so zastrašujoče, vseeno pa se ne smemo predati usodi. Prenehati moramo z onesnaževanjem okolja in se osvoboditi naše odvisnosti od fosilih goriv. Ker pa so podnebne spremembe do neke mere neizogibne, moramo zaščititi ogroženo prebivalstvo in tudi v Sloveniji sprejeti strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.

Imamo dobre možnosti, da nam uspe, a začeti moramo takoj.