V Greenpeaceu smo sodelovali v javni razpravi o novem Nacionalnem energetskem programu - NEP (do 2030). Svoje stališče smo oblikovali na podlagi študij o potencialih razvoja trajnostne energetike v Evropi in svetu. Pri eni od najuglednejših ustanov svetovnega ugleda, nemškem Wuppertal Inštitutu, smo naročili ekspertno mnenje, pri čemer smo jih zaprosili za oceno NEP-a z vidika primernosti prehoda v nizkoogljično družbo. Nastalo je poročilo, pod katerega so se podpisali najuglednejši strokovnjaki tega mednarodno priznanega inštituta.

Nemška pot

Ko razmišljamo o razvoju slovenske energetike, je dobro, da razmislimo tudi o poti, ki jo je ubrala Nemčija. Izbrali so politiko opuščanja jedrske energije in prehoda na učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Nemška vlada se je za tovrstno energetsko politiko odločila na podlagi pritiska javnosti. Ta pritisk pa je nastal po tem, ko je večini ljudi postalo jasno, da so tehnologije obnovljivih virov že dovolj razvite in zrele, da lahko začnejo prevzemati ključno vlogo v proizvodnji energije v državi. Nemčija se je z zakonom odločila zapreti vse jedrske elektrarne do leta 2022, pri tem pa nameravajo zmanjšati izpuste CO2 za 40% do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. Kljub temu, da so v Nemčiji v letu 2011 zaustavili že osem jedrskih elektrarn, je bila v prvi polovici leta Nemčija še vedno izvoznica električne energije. Prodali so 4TWh več električne energije, kot so je v istem letu kupili. Pomembno težo pri odločanju o rabi tehnologij v prihodnji energetskih mešanici je imela tudi etična komisija, ki je vladi svetovala opustitev sporne jedrske energije.

Zeleno gospodarstvo

Nekateri nasprotniki novih tehnologij obnovljivih virov se sklicujejo na domnevno škodo, ki bi jo gospodarstvu s tem prehodom utrpelo. Preden so se v Nemčiji odločili za prehod v nizkoolgjično družbo brez jedrske energije so to možnost temeljito preverili. Naročili so več študij pri najboljših znanstvenih inštitucijah na svetu, njihove ugotovitve pa kažejo, da je politika opuščanja jedrske energije, z odločno podporo učinkoviti rabi, podnebju prijazna, zanesljiva in cenovno dostopna. Kljub nasprotnim trditvam cinikov o učinkih okoljsko odgovorne energetske politike na gospodarstvo, je Nemčija v zadnjih petih letih beležila 75% rast industrije v sektorju čistih tehnologij, pri tem pa podprla 367 000 delovnih mest.

Trendi v svetu

V lanskem letu je bilo na globalni ravni v obnovljive vire energije investiranih 211 milijard dolarjev, to je 32 % več kot leto prej in kar 540 % več kot leta 2004. Kljub gospodarski krizi. V Greenpeaceu smo prepričani, da mora tudi Slovenija slediti pozitivnim trendom vodilnih držav sveta (katerim se z novim 5-letnim načrtom vedno hitreje približuje tudi Kitajska) in s tem izkoristiti prednosti, ki s tem nastajajo. Prevzeti moramo odgovornost za visoke količine toplogrednih plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v ozračje, s čimer ogrožamo lastno podnebno varnost in življenja milijonov ljudi po svetu, ki bodo utrpeli posledice nestabilnega podnebja. Svojo odgovornost pa prevzamemo z ustreznim znižanjem izpustov ogljika v zrak. V energetiki to konkretno pomeni, da moramo prenehati s kurjenjem fosilnih goriv, to energijo pa nadomestiti z zdravju, okolju in ljudem prijaznejšimi obnovljivimi viri energije. Medvladni protokol za podnebne spremembe je objavil revizijo več kot 200 svetovnih študij o potencialih tehnologij obnovljivih virov energije (SRREN). Med znanstvenimi poročili, ki so jih obravnavali, je tudi Greenpeaceovo poročilo, ki predvideva prehod na blizu 100% OVE do sredine stoletja. V poročilu zaključujejo, da lahko na svetovni ravni z OVE zadostimo 80% svetovne oskrbe z energijo do leta 2050.

Slovenija na obnovljivo energijo

V Sloveniji se  moramo nehati obnašati, kot da smo otok v svetu, pri čemer velja, da se nas dogajanje v svetu ne tiče in da realnost, ki drži za ves svet, za Slovenijo nima pomena. Kot je pokazala ekpertiza Wuppertal Inštituta, ima Slovenija vse možnosti, da se poda na pot trajnostne energetike, ki bo temeljila na učinkoviti rabi in obnovljivi energiji. Kljub temu, da je takšno razmišljanje v nekaterih delih slovenske energetike še vedno bogokletno, tudi za Slovenijo velja, da lahko v nekaj desetletjih z obnovljivimi viri v celoti nadomestimo energijo premoga in jedrske elektrarne. NEP smo komentirali z vidika dopolnil, ki jih potrebujemo, da se bo slovenska energetika podala po tej poti. Da bo ta cilj resnično dosegljiv, pa moramo v prvi meri najprej prenehati z nespametnim razsipavanjem z energijo ter izkoristiti velikanske potenciale pri zmanjševanju porabe energije. Obnovljivi viri energije lahko prevzamejo nosilno vlogo, če z njimi proizvajamo toliko energije, kot je dejansko lahko upravičimo. Sicer pa upamo, da so tisti časi, ko smo za novograjeno hišo najprej nabavili kotel, šele potem pa začeli razmišljati, kako debela bo izolacija, kakšna okna bomo vgradili in kako veliko hišo bomo dejansko zgradili, že minili.

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko pri Greenpeace v Sloveniji