Aktivistična, bojevita, barvita in učinkovita. Najmlajša v floti Greepeacovih plovil, jadrnica Rainbow Warrior III ali Mavrična bojevnica v svoja jadra trenutno lovi veter iz Sredozemlja. Dama z veliko začetnico ni le dom 15-članski posadki in pisarna s pogledom na morje, ampak predvsem prostor srečevanja ljudi s podobnim pogledom na prihodnost sveta.
Naj bo ta z neobnovljivimi viri omejena, trajnostna in energetsko učinkovita! Sporočila o pomenu varovanja okolja jadrnica v svet ponaša skupaj z največjim kapitalom organizacije - prostovoljci.
Čeprav spadam med stare mačke prostovoljcev pri Greenpeacu v Sloveniji, je ob vkrcanju na krov jadrnice v Splitu njeno zibanje nakazovalo na mojo 12-dnevno plovbo – razgibano neznanko. S člani novoustanovljene pisarne na Hrvaškem in njeno novo ekipo prostovoljcev sem se kmalu navadila na nestanoviten ritem morja in se v situacijah organizacijskega eksperimentiranja naučila trdno stati z obema nogama na tleh. K ravnovesju so nas s potrpežljivostjo in izkušnjami neprenehoma spodbujali člani posadke, pomorščaki in aktivisti v enem. Živeti njihov vsakdan pomeni spoznati njihov način življenja. Mogoče imajo tisti, ki ne marajo ponedeljkov, večjo verjetnost, da jim tak način življenja ustreza, saj se na krovu ponedeljek ne razlikuje od petka. Je pa zato sledenje uri toliko bolj pomembno. Pa ne samo zaradi tega, da slučajno ne zamudiš raznolikega obroka ukrajinskega kuharja, pač pa zaradi natrpanega urnika vodenih ogledov, predavanj, okroglih miz in sprejemov, ki terjajo prostovoljski davek.
Univerzalne formule za uspeh kampanje ni. Čeprav so se tako na Hrvaškem kot v Sloveniji osredotočili na promocijo obnovljivih virov energije in njihovemu neizkoriščenemu potencialu, je bilo vsako izmed petih pristanišč druga zgodba. Zgodba, ki jo je pisalo mesto, vedno drugačna mešanica jezika sporazumevanja, obiskovalci, novi ali stari obrazi, utrujenost ali zabava in ne nazadnje jaz sama.
Preživeti del poletja na legendarni jadrnici je svojevrstna izkušnja, ki posamezniku zagotovo pusti pečat, zato bom za zaključek uporabila odlomek iz knjige Umetnost fuge, mehiškega pisatelja Sergia Pitola, ki sem jo na ladji prebirala v redkih trenutkih prostega časa. »Posameznik, tvegam, so knjige, ki jih je prebral, slike, ki jih je videl, glasba, ki jo je poslušal in pozabil, prehojene ulice…Posameznik je seštevek, zmanjšan za neskončno količino odštevkov.«
