Slovenski akcijski načrt pomanjkljiv in v zaostanku z izvajanjem

Greenpeace je naročil analizo izvajanja in posodobitev nacionalnih akcijskih načrtov, ki so izšli iz procesa Evropskega odziva na katastrofo v Fukušimi. Glede na ugotovitve analize Greenpeace opozarja na pomanjkljivost slovenskega akcijskega načrta in zaostajanje z izvajanjem načrtovanih varnostnih ukrepov v jedrski elektrarni Krško (NEK).

Po jedrski katastrofi v Fukušimi na Japonskem, ki se je začela 11. marca 2011, sta Evropska komisija in Skupina evropskih regulatorjev jedrske energije (ENSREG) začela s t.i. stresnimi testi vseh evropskih jedrskih elektrarn. Ti stresni testi so leta 2013 vodili k oblikovanju Nacionalnih akcijskih načrtov (NacP). Greenpeace je skozi vsa leta kritično spremljal ta proces. Leta 2013 je organizacija naročila neodvisno oceno NacP za 13 jedrskih elektrarn v Evropi, ki jo je spremljalo tudi poročilo z Greenpeacovimi ugotovitvami.

Sedaj je ENSREG zahteval, da nacionalni regulatorji jedrske energije podajo pregled stanja izvajanja njihovega NacP in izvedejo posodobitev načrta. Greenpeace je ponovno naročil neodvisno oceno predloženih načrtov za istih 13 jedrskih elektrarn, med njimi tudi NEK.

Nova analiza opozarja na pomanjkljivosti NacP za NEK: nezadostno upoštevanje visokega seizmičnega tveganja na območju jedrske elektrarne, neznano je stanje novih protipoplavnih ukrepov, nejasen je časovni potek izvedbe ukrepov zoper ekstremne vremenske ujme. Več ključnih nadgradenj je bilo preloženih za tri leta, med drugim izboljšanje baterijskega sistema, implementacija sekundarnega toplotnega ponora, vgradnja mobilnih toplotnih izmenjevalcev in nove zasilne kontrolne sobe. Tudi sama zamuda deluje finančno zahtevna za NEK. Poročilo sicer pregleduje trenutno stanje in ne analizira dejstva, da si je NEK pridobila prehodno obdobje za reševanje težav.

Predstavnik Greenpeaca v Sloveniji, Matjaž Dovečar, komentira ugotovitve:

Slovenija mora dosledno slediti smernicam jedrske varnosti, ki so se oblikovale iz izkušenj v Fukušimi. Slovenska Uprava za jedrsko varnost (URSJV) mora zahtevati rigorozno izvajanje varnostnih ukrepov in pri svojem delu upoštevati nova znanja, ki izhajajo iz še vedno trajajoče katastrofe v Fukušimi. Prav tako pozivamo NEK, da opravi vse potrebne nadgradnje in razreši varnostne pomanjkljivosti v najkrajšem možnem času. Pomanjkanje finančnih sredstev ne more biti opravičilo za zamudo, saj tudi avtomobila, ki ne prestane tehničnega pregleda, ne damo na cesto.

Jedrska energija v Evropi se sooča z veliki težavami. Obstoječi jedrski reaktorji se starajo, njihovi stroški vzdrževanja in varnostna tveganja naraščajo, nerešeno ostaja vprašanje visoko radioaktivnih odpadkov, gradnje novih nukleark pa se zaradi vrtoglavih cen zanašajo na državno financiranje. Za Slovenijo to pomeni, da mora opustiti vse načrte za gradnjo dodatne jedrske elektrarne (NEK II), pred dokončno potrditvijo podaljšanja obratovanja NEK za nadaljnjih 10 let pa se mora opraviti nova presoja vplivov na okolje po ESPOO in Aarhuški konvenciji.

Greenpeace na podlagi te analize ocenjuje, da v Evropi odziv na Fukušimo ne vzbuja dovolj zaupanja v to, da so bile vse izkušnje te katastrofe upoštevane pri zagotavljanju varnosti jedrskih reaktorjev. V vseh državah so NacP posodobljene različice načrtov iz leta 2012. Nobenih ocen ni bilo opravljenih na podlagi novih znanj iz te, še vedno trajajoče katastrofe v Fukushimi Daiichi, niti zaradi drugih dogodkov v jedrskih elektrarnah, npr. nedavno odkritje velikega števila razpok v reaktorskih tlačnih posodah v Doel 3 and Tihange 2 v Belgiji. Prav tako ni jasno, kateri ukrepi iz originalnih NacP so bili opuščeni oziroma, ali so bile narejene izjeme za nekatere reaktorje, in zakaj.

Greenpeace je v svojem poročilu Energy Revolution, ki ga je pripravil v sodelovanju z Inštitutom za tehnično termodinamiko pri nemškem vesoljskem centru (DLR), že uspel dokazati, da lahko ob hkratnem zagotavljanju stabilne in varne oskrbe z energijo, s pomočjo že sedaj razpoložljivih tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter večje energetske učinkovitosti, dosežemo tako potrebne podnebne cilje ob hkratnem opuščanju uporabe jedrske in fosilne energije.

Sporočilo za javnost v pdf obliki, Briefing o stresnih testih.

Kontakt

Matjaž Dovečar,  Greenpeace CEE v Sloveniji, +386 41 589 549, [email protected]

Jan Haverkamp, strokovnjak za jedrsko energijo in politike, Greenpeace CEE, +48 534 236 502, [email protected]