Z uporabo te spletne strani soglašate z uporabo spletnih piškotkov. Preberi več

RAZKRITO: 58 milijard EUR skritih subvencij za premog, plin in jedrsko energijo

Dodatno gradivo za medije

Sporočilo za javnost - september 14, 2018
Nova pravila EU bi velikim energetskim podjetjem omogočila, da še naprej služijo z umazano energijo Po podatkih, ki jih je pridobil Greenpeace, evropske države v energetske proračune skrivoma dodajajo skoraj 58 milijard EUR, s katerim bodo podprle elektrarne na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo.

Tako imenovani mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti – neke vrste subvencije za elektrarne na premog, zemeljski plin in jedrsko gorivo za njihovo pripravljenost v primerih, ko je potrebna dodatna energija  – so se v zadnjih dvajsetih letih povečali skoraj za štirikrat. V obdobju 1998–2018 so te subvencije za stare nedobičkonosne in onesnažujoče elektrarne potrošnike stale 32,2 milijarde EUR. Številne evropske države so se že zavezale, da bodo v ta namen do leta 2040 prispevale še dodatnih 25,7 milijard, pri čemer bodo Belgija, Poljska in Latvija prispevale največje vsote do sedaj.

 

Greenpeace je zbral in analiziral javno dostopne podatke o preteklih, sedanjih in načrtovanih plačilih v okviru mehanizmov zmogljivosti v Evropi. Vire energije, ki naj bi prejeli subvencije, je bilo mogoče ugotoviti v nekaj manj kot polovici primerov. Od tega so v 98 % subvencije namenjene fosilnim gorivom in jedrski energiji: 66 % je namenjenih samo za elektrarne na premog, medtem ko jih plinske elektrarne dobijo 25 %. Jedrske elektrarne jih prejmejo 4 %, pri čemer Francija in Velika Britanija, ki proizvajata jedrsko energijo v velikem obsegu, tovrstnim elektrarnam namenjata 31 oziroma 14 %. Obnovljivim virom energije, vključno z vodno in bioenergijo, je namenjenih 0,5 %, za izravnavo porabe (učinkovito upravljanje z energijo) in za povezovalne daljnovode pa je bilo namenjenih po manj kot 0,5 %.

 

Sebastian Mang, svetovalec Greenpeacea EU za podnebno in energetsko politiko, pravi:»Velika energetska podjetja služijo s subvencijami, ki trošijo javni denar za vzdrževanje nedobičkonosnih, onesnažujočih elektrarn. Financiranje umazane energije pregreva planet, onesnažuje okolje in ogroža človeška življenja. Podpiranje premoga, zemeljskega plina in jedrske energije poleg tega tudi upočasnjuje prehod na 100% obnovljive vire energije, ki je ključnega pomena za preprečitev podnebnega kaosa, ki ga Evropejci že začenjajo doživljati v vsakodnevnem življenju. Evropske države morajo prenehati s to umazano prakso.«                                                                                

Jeseni letos bodo države članice in Evropski parlament odločali o tem, ali bo zakonodaja EU omejila mehanizme za zagotavljanje zmogljivosti. Po predlogu Evropske komisije glede regulacije trga električne energije in direktive, ki jo podpira Evropski parlament, bi morale države pred odobritvijo subvencij za energetska podjetja dokazati, da gre za vprašanje varnosti preskrbe z energijo. Po tem predlogu bi bile do mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti upravičene zgolj elektrarne z izpusti, manjšimi od 550 CO2/kWh, potem ko bi bila ugotovljena potreba po tem. Vlade držav članic so med sejo Sveta za energijo 18. decembra 2017 ta predlog zavrnile. Prav tako so predlog zavrnila velika energetska podjetja.

Mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti pomenijo zapravljanje denarja

V večini držav, ki uporabljajo mehanizme za zagotavljanje zmogljivosti, se sredstva zanje zbirajo z nevidno dajatvijo na računih za elektriko in se nato namenijo elektrarnam, ki ne obratujejo, ali elektrarnam, ki namenoma obratujejo z delno zmogljivostjo. Podjetja in vlade trdijo, de je takšne rezervne zmogljivosti potrebno financirati za vsak slučaj, če bi prišlo do pomankanja v proizvodnji energije, npr. v ekstremnih vremenskih razmerah. Vendar pa so te subvencije za pripravljenost večinoma nepotrebne, podpirajo neekonomične elektrarne, so škodljive za podnebje, njihova uporabnost pa ni zanesljiva.

Mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti so nepotrebni, saj v Evropi zmogljivost proizvodnje energije znatno presega povpraševanje. Ilustracija prikazuje pričakovano zmogljivost proizvodnje električne energije na podlagi obstoječe infrastrukture in viška povpraševanja po elektriki za leto 2025. Presežna zmogljivost v Evropi naj bi se po pričakovanjih nadaljevala še dolgo.

Ker so fosilna goriva in jedrska energija podprti z mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti, je njihova cena vzdrževana na umetno nizki ravni. To kaznuje obnovljive vire energije in izkrivlja energetski trg. Tudi če ta presežna zmogljivost ni enakomerno porazdeljena po vsej Evropi, mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti z izkrivljanjem trga tudi dušijo naložbe v povezovalne daljnovode, shranjevanje električne energije in izravnavanje porabe. To pa pomeni dodatne dobičke za velika energetska podjetja, ki jih plačujejo porabniki energije.

Tako ima na primer Španija 30% presežne zmogljivosti, pri čemer je v tej državi izkoriščenih le 16, 7 % zmogljivosti na področju zemeljskega plina. Vendar pa Španska energetska podjetja v okviru mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti prejemajo 17,9 milijard EUR, s čimer je Španija največja prejemnica mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti v Evropi. Te subvencije na trgu ohranjajo presežno energijo iz premoga in zemeljskega plina ter jedrsko energijo ter v Španiji umetno znižujejo ceno premoga, zemeljskega plina in jedrske energije za proizvajalce.

Plačila za zmogljivost ohranjajo sicer neekonomične elektrarne. Na Poljskem naj bi potrošniki med letoma 2016 in 2030 za mehanizme za zagotavljanje zmogljivosti plačali 14,4 milijarde EUR. Več kot dve tretjini te vsote naj bi šlo za elektrarne na premog. Analiza skupne podpore premogu je pokazala, da mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti predstavljajo drugi največji vir financiranja. V poljskem mestu Ostrołęka naj bi začeli z gradnjo nove elektrarne na premog, ki je ne bi bilo mogoče zgraditi brez mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti. Od njih so odvisne poljske elektrarne na premog. V Nemčiji elektrarne na premog, zemeljski plin in nafto, ki bi se sicer že zaprle, še naprej obratujejo prav zaradi mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti.

Mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti so škodljivi, saj prispevajo k podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka. Leta 2018 je bila Evropa priča najtoplejšemu poletju v zabeleženi zgodovini, kar je povzročilo hude suše in neštete požare v desetih evropskih državah, od Španije do arktičnega kroga. Takšno ekstremno vreme je povezano s podnebnimi spremembami. Evropske elektrarne na premog v zrak izpustijo 18 % emisij ogljika v EU ter vsako leto povzročijo 19.500 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženja zraka.

Mehanizmi za zagotavljanje zmogljivosti pogosto ne zagotavljajo donosnosti naložbe, saj elektrarne, ki so financirane prek njih, niso uporabljene ali pa ne delujejo, kadar so zahtevane dodatne zmogljivosti. V Veliki Britaniji so elektrarnam na premog plačali 201 milijon EUR, da so ostale v pripravljenosti za primer, da bi bila med zimo potrebna dodata električna energija. V celotnem obdobju veljavnosti sheme (2014–2016) elektrarne niso bile nikoli uporabljene. V Nemčiji so elektrarne na lignit prejele 1,6 milijarde EUR, da so ostale v pripravljenosti. Tudi v tem primeru te elektrarne niso nikoli začele obratovati.

Po drugi strani pa elektrarne, ki prejemajo subvencije za obratovanje v nujnih primerih, niso nujno sposobne zagotavljati energije v obdobjih velike porabe: v ekstremnem mrazu premog in hladilna voda zmrzneta, jedrske elektrarne pa je pogosto potrebno ustaviti v visoki vročini. Med vročinskim valom leta 2018 je francosko podjetje EDF ugasnilo štiri reaktorje v treh jedrskih elektrarnah; en reaktor je izklopilo tudi švedsko podjetje Vattenfall, jedrske elektrarne na Finskem, v Nemčiji in v Švici pa so zmanjšale količino proizvedene energije. Francija jedrskim elektrarnam iz naslova mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti namenja 480 milijonov EUR, Velika Britanija pa 530 milijonov EUR.

V Bolgariji so potrošniki od leta 2013 za mehanizme za zagotavljanje zmogljivosti plačali 96 milijonov EUR. A med zimo leta 2017 so elektrarne, ki so bile subvencionirane za proizvodnjo električne energije v nujnih primerih, odpovedale, saj sta premog in voda, potrebna za hlajenje, zmrznila. Zaradi tega bi skorajda prišlo do izpadov elektrike, in sicer ne samo v Bolgariji, temveč na širšem območju jugovzhodne Evrope.

Blokiranje prehoda na čisto, decentralizirano in obnovljivo energijo

Stroški namestitve vetrnih turbin in sončnih celic so drastično padli. V Nemčiji se je na primer od leta 1997 povprečen strošek namestitve solarne fotonapetostne naprave znižal za več kot 80 %. Ljudje in skupnosti vse več energije proizvajajo sami. Pred kratkim sprejeta nova zakonodaja na ravni EU je vzpostavila pravico posameznikov in skupnosti do proizvodnje, deljenja in prodaje lastne obnovljive energije. A ta napredek zavirajo milijarde evrov, ki se zlivajo v elektrarne na premog, plin in jedrsko energijo. Medtem ko cene obnovljive energije padajo, države dejansko namenjajo vse večje zneske za vzdrževanje nedobičkonosnih elektrarn na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo.

Evropski energetski sistem se mora usmeriti v široko mešanico energetskih virov, ki bo vključevala različne vrste obnovljivih virov, baterije ter izravnavo porabe. Na ta način bi dobilo visoko učinkovit sistem s 100% obnovljivimi viri energije, ki bi zagotavljal varno oskrbo ob najnižjih stroških za evropske porabnike energije.

Evropski energetski sistem se spreminja in bo moral postati vse bolj fleksibilen, saj se bo mogla proizvodnja energije vse bolj prilagajati podnebnim ciljem in ciljem na področju obnovljivih virov energije. Plačila v okviru mehanizmov za zagotavljanje zmogljivosti odvračajo investicije v obnovljive, decentralizirane vire energije, pa tudi v shranjevanje energije, ter tako še dodatno utrjujejo stare, umazane obrate, ki še naprej vodijo v podnebne spremembe.

Naslednji koraki

Ministri za energetiko se bodo srečali 18. septembra 2018 in razpravljali o regulaciji in direktivi o trgu EU z električno energijo. Pogajanja med Evropskim parlamentom, državami članicami EU in Evropsko komisijo se bodo nadaljevala do konca leta, pri čemer je naslednja seja načrtovana za 18. oktober. Končni dogovor naj bi dosegli konec leta.

 

Kontaktni podatki:

Katja Podbevšek, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, +386 40 235 949

Sebastian Mang, svetovalec Greenpeacea EU za podnebno in energetsko politiko: +32 479 601 289,

To sporočilo za javnost (dodatno gradivo) je dostopno tukaj.

Datoteko o metodologiji poročila si lahko prenesete tukaj

 

Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Greenpeace ne sprejema prispevkov vlad, korporacij ali političnih strank.