Bruselj / Ljubljana, 22. januar 2014 – Evropska komisija je izdala paket predlogov podnebno-energetske politike EU do leta 2030, s katerim ne moremo biti zadovoljni. Vlade znotraj EU morajo zato odpraviti pomanjkljivosti v predlogu Komisije in nadgraditi njegove ambicije.
Načrt Komisije za leto 2030 kaže, da bi Komisija rada odvzela veter rastoči industriji obnovljivih virov. Ceno bi plačali evropski državljani: manj zelenih delovnih mest, večji uvoz dragih fosilnih goriv in krajša življenja zaradi onesnaženja.
Samo verodostojen cilj za zagotovitev ustreznega deleža obnovljivih virov energije, skupaj z ambicioznim ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, lahko zagotovi preoblikovanje energetskega sistema EU, kot ga potrebujemo. Vlade v EU morajo sedaj pokazati svojo hrbtenico ter zaščititi podnebje s spodbujanjem čiste energije.
Vodja Greenpeace v Sloveniji, mag. Nina Štros, je ob tem dejala:
»Slovenija spada med države, ki jo bodo podnebne spremembe bolj prizadela kot to velja za nekatere druge članice EU[1]. Zato imamo toliko večjo odgovornost, da naslovimo to vprašanje in podpremo skupno podnebno-energetsko politiko EU, ki temelji na treh obvezujočih ciljih do leta 2030. Če hočemo imeti suverenost ukrepanja še vedno v svojih rokah, potem bosta resorna ministra Židan in Omerzel prevzela odgovornost in se odločno zavzela za izboljšanje predloga, ki ga je danes predstavila Komisija.«
Cilj obnovljivih virov pomeni upočasnitev
Komisija je predlagala obvezujoč cilj na ravni EU za povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov do leta 2030.
Greenpeace: Obnovljivi viri imajo potencial zagotoviti skoraj polovico evropskih energetskih potreb leta 2030 [2]. Cilj 27 odstotkov bi oslabil možnost EU za preoblikovanje svojega energetskega sistema. Tak cilj bi imel omejen učinek na odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv [3] in bi prebivalce EU ter podjetja izpostavil nestanovitnim cenam. Zavezujoč cilj na ravni EU je nezadosten, kajti moral bi biti zavezujoč tudi za vse države članice.
Cilj zmanjšanja toplogrednih plinov – 40 ali le 33 odstotkov?
Komisija je predlagala zavezujoč cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov (brez zunanjih kreditov) do leta 2030, v primerjavi z letom 1990.
Greenpeace: Če naj EU prispeva svoj pravični delež k globalnih zmanjšanju emisij, potrebnem za ohranjanje globalnega segrevanja pod 2 stopinjama Celzij, to ni dovolj. Cilj 40-odstotnega zmanjšanje je prenizek za obuditev trenutno nedelujočega sistema trgovanja z emisijami. Študije kažejo, da bomo brez popravka ogljičnega trga zastavljeni cilj zmanjševanja izpustov za leto 2030 oslabili za 7%, kar pomeni, da cilj 40% zmanjšanja emisij dejansko pomeni samo 33% odstotno zmanjšanje [4].
Ogljični trg (Shema ETS) – še vedno brez trajne rešitve
Zakonodajni predlog EK poziva k oblikovanju tako imenovane “stabilnostne rezerve” dovoljenj za izpuste ogljika od leta 2021. Dovoljenja bi bila izvzeta iz ogljičnega trga na progresiven način in skozi celotno trgovalno obdobje, odvisno od količine dovoljenj v sistemu.
Greenpeace: Stabilnostna rezerva bi iz trga umaknila samo del od trenutnega 2 milijardnega presežka dovoljenj v sistemu, kar bi storila prepočasi, da bi s tem lahko resno vplivala na ceno ogljika. Dodatno ni nobenega zagotovila, da ta presežna dovoljenja ne bodo ponovno vstopila na trg v prihodnosti. Samo dokončni umik presežnih dovoljenj in strog cilj zmanjšanja emisij za 2030 lahko ponovno omogočijo, da bo shema ETS močan vzvod za zelene investicije.
Evropski ministri za energetiko in okolje bodo predlog Komisije obravnavali na srečanjih 3. in 4. marca, medtem ko bodo predsedniki držav in vlad na Svetu EU 21. in 22. marca poskušali doseči dogovor. Od Komisije se potem pričakuje, da bo objavila obvezujoč zakonodajni predlog v drugi polovici leta 2014.
Greenpeace poziva k zavezujočemu EU 2030 cilju za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov, obvezujoč cilj za povečanje deleža obnovljivih virov energije na 45 odstotkov ter obvezujoč cilj za energetske prihranke v višini 40 odstotkov.
KONEC
Opombe:
[1] Že danes se Slovenija segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo IPCC napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8 °C, 10- 20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046 – 2065), dolgoročno (2081 – 2100) pa 20-50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več suš, ki bodo obenem tudi hujše, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo za 15-20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Mediterana napoveduje izginotje 60-80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.
Vir: Poročilo IPCC: Climate Change 2013: The Physical Science Basis, Annex I - Atlas of Global and Regional Climate Projections
[2] Poročilo Ecofys, 11. junij 2013: http://www.ecofys.com/en/publication/the-next-step-in-europes-climate-action/
[3] CDC Climat Research, oktober 2013: http://www.cdcclimat.com/IMG//pdf/cdc_climat_recherche_tendances_carbone_no_84_eng.pdf
[4] Mednarodna agencija za energijo (IEA), 24 maj 2012, Europe’s oil bill set to reach USD500 billion in 2012: http://www.iea.org/newsroomandevents/news/2012/may/name,27221,en.html
Kontakt:
Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, 
, +38640871530 (podnebna politika)
Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko, Greenpeace v Sloveniji, 
, +38640165195 (energetska politika)