Pogajalci v Bangkoku so izboljšali pogajalski tekst, vendar brez zmanjšanja emisij oziroma financiranja ukrepov v državah v razvoju, ki jih obljubljajo razvite države, ta proces ne bo napredoval, kot bi moral, da bi zagotovil močan podnebni sporazum v Kopenhagnu.
Vse oči so še posebej uprte v administracijo predsednika Obame, ki mora narediti preskok k občutnejšemu zmanjšanju izpustov, ki ga svet čaka že nekaj desetletij.
“Združene države Amerike poskušajo vsiliti svoje lastne domače omejitve na mednarodno skupnost – omejitve, ki jih v glavnem pogojuje lobi fosilnih goriv. Gre za podnebno znanost in potrebe najbolj ranljivih, ki bi morale določati rezultat podnebnega vrha v Kopenhagnu, in ne ameriški “fosilni” lobi ter najbogatejši,” sporoča Martin Kaiser, politični svetovalec za podnebje pri Greenpeace International.
“Čas je, da predsednik Obama postane podnebni voditelj, za katerega se predstavlja,” še dodaja Kaiser.
Prav tako mora EU prevzeti svojo odgovornost.
“Obstaja vtis, da je EU povsod in nikjer. Njeno pomanjkanje močnih ciljev, pomanjkanje finančnih zavez in njena nekonsistentna notranja politika glede tega, kako bi bil lahko videti rezultat podnebnega vrha v Kopenhagnu, samo povečuje nezaupanje držav v razvoju v sam proces.”
"Pred EU je pomemben teden sprejemanja odločitev in pričakujemo, da bodo evropski voditelji, razrešili nastalo situacijo in sledili vzoru Norveške. Pričakujemo,da se bo predsednik slovenske vlade Borut Pahor aktivno vključil v to razpravo, ter se zavzel za ambiciozen in pravičen dogovor (2)," sporoča mag. Nina Štros, vodja kampanj EU za Greenpeace v Sloveniji. "Na nedavnem zasedanju Generalne skupščine ZN je predsednik države dr. Türk s svojo pobudo dal jasen signal, da nekateri v Sloveniji razumejo pomembnost podnebnega vrha v Kopenhagnu in tam sklenjenega dogovora. Premier Pahor ima tako sedaj zadnjo priložnost, da se v imenu tistih 80% prebivalcev Slovenije (1), ki jih podnebne spremembe resno skrbijo, na prihajajočem Vrhu EU zavzame za tak dogovor, ki bo omejil rast povprečnih temperatur čimbolj pod dve stopinji Celzija (2)", še dodaja mag. Štros.
“Na koncu dneva ne moremo spreminjati znanosti – zato moramo spremeniti politiko – in to pomeni močno vodenje, sedaj. Nevarne podnebne spremembe ne čakajo na nikogar.”
Opombe:
(1) Po raziskavi Eurobarometra, objavljeni septembra 2008, je 80% Slovencev prepričanih, da so klimatske spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča ves svet. Več na http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_300_full_en.pdf
(2) V Kopenhagnu Greenpeace zahteva pravičen, zavezujoč in ambiciozen dogovor, ki bo zmanjšal emisije za najmanj 40% do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz 1990 v razvitih državah, bo zaustavil tropsko deforestacijo do 2020, bo najmanj 110 milijard EUR letno s strani industrializiranih držav namenil v podporo prilagajanju, blaženju in začliti gozdov v državah v razvoju.
Kontakt:
- Nina Štros - vodja kampanj za politike EU za Greenpeace v Sloveniji, nina.stros@greenpeace.org, tel: 040/871-530 (mobilni)
- Cindy Baxter Bangkok local: +66 (0) 8 2334 3915; or +31 646 197 332
- Martin Kaiser: +66 81458 1557