Voditelji EU podprli podnebno financiranje za države v razvoju, a brez natančne obveze, kakšen naj bo prispevek EU

Sporočilo za javnost - 30 oktober, 2009

Bruselj/Ljubljana, 30. oktober 2009 – Na današnjem Vrhu EU so evropski voditelji v okviru priprav na podnebno konferenco v Koebenhavnu podprli podnebno financiranje za države v razvoju.Kljub temu, da je Evropa podprla globalno javno financiranje za države vrazvoju v višini do €50 milijard letno do 2020, ji je zmanjkalo poguma, da se obveže k deležu, ki ga mora prispevati EU.

Vodja kampanj EU za Greenpeace v Sloveniji, Nina Štros komentira: “EU ni uspelo izkoristiti priložnosti, da preide od besed k dejanjem in potrdi znesek podnebnega financiranja, ki ga bo namenila EU. Vendar ni vse izgubljeno: danes je sedemindvajset držav, ki spadajo med najbogatejše svetovne države podprlo globalno financiranje za reševanje podnebnih sprememb v državah vrazvoju. Vlak za Koebenhavn je še vedno na poti, a svet nujno potrebuje voditelje, ki bodo preprečili, da bi se kolesa izmuznila s tračnic. Ne glede nato, ali bo podnebna zakonodaja v ZDA sprejeta pred Koebenhavnom, mora predsednik Obama stopiti korak naprej in prekiniti zastoj v pogajanjih.”

Evropska komisija je pozvala, naj EU prispeva delež v višini do €15 milijard za podnebneukrepe v državah v razvoju. Greenpeace skupaj z ostalimi skupinami civilne družbe poziva EU, naj od potrebnih €110 milijard, ki jih morajo zagotoviti vse razvite države skupaj, zagotovi najmanj €35 milijard letno do leta 2020 v obliki javnofinančnih sredstev. Evropski parlament je prejšnji teden pozval EU,naj nameni €30 milijard in naj se vse razvite države skupaj obvežejo k €100 milijardam. Greenpeace obžaluje, da je obveza EU še vedno za vsaj polovico premajhna od tega kar dejansko potrebujemo za izognitev podnebni katastrofi.

Na Vrhu EU je sodeloval tudi premier Borut Pahor, ki je na zasedanju med drugim zastopal stališče,ki ni popolnoma usklajeno z uradno sprejetim stališčem RS. To se nanaša predvsem na točko glede notranje porazdelitve bremena in načina določitveposameznih nacionalnih deležev. “Do Koebenhavna ostaja še dobrih 37 dni in samo še nekaj priložnosti, kjer Slovenija lahko dokaže, da je ne zanimajo samo kratkoročni nacionalni interesi.Gre za našo zgodovinsko in moralno odgovornost, da se zavzemamo za tak podnebni sporazum, ki bo omogočil boljši jutri tudi za najrevnejše in najranljivejše prebivalce našega planeta. K temu premiera Pahorja poziva tudi že preko 6000 podpisnikov peticije Urepaj zdaj!, ki pričakujejo da se bo zavzel za ambiciozen in pravičen globalni podnebni dogovor,” še dodaja Štrosova.

Podnebno financiranje je nenehna ost sporov v procesu do koebenhavnskega podnebnegavrha. Brez obljube o zadostni finančni podpori so države v razvoju nepripravljene obvezati se k zmanjšanju lastnega poviševanja izpustov. To financiranje je namenjeno v pomoč državam v razvoju, da zaščitijo gozdove, razvijejo čistejše in bolj učinkovite industrije in se prilagodijo na že neizogibne učinke podnebnih sprememb.

Kontakt:

Nina Štros - vodja kampanj zapolitike EU za Greenpeace v Sloveniji, nina.stros@greenpeace.org, tel:040/871-530 (mobilni)