"Večina javnosti je proti naftnemu raziskovanju v Jadranu in mi to voljo spoštujemo.”
S temi besedami je hrvaški minister za gospodarsko pospremil odločitev o zaustavitvi projekta črpanje nafte v Jadranskem morju. Četudi Jadrana še nismo obvarovali pred vsemi spornimi naftnimi projekti v regiji, smo tokrat izbojevali pomembno zmago!
Odločitev hrvaške vlade pomeni uspeh vseh vas, ki ste se v preteklem letu vključili v kampanjo S.O.S za Jadran, s katero smo se borili proti spornim naftnim avanturam v Jadranu. Vsi, ki ste podpisovali peticije, delili svoje fotografije, pošiljali razglednice S.O.S za Jadran, o problemu opozarjali svoje prijatelje in znance, ste tako pomembno pritiskali na politične odločevalce. Morda ste dvomili v učinek svojega angažmaja, a naj nas ta zgodba uči, da ko se upre dovolj veliko število posameznikov, ki jim je mar in imajo le nekaj vztrajnosti, so podobne zmage proti fosilnim projektom na dosegu roke. Potrebujete še en primer? Zaradi pritiska javnosti in boja okoljevarstvenikov je hrvaška vlada zaustavila tudi gradnjo termoelektrarne Plomin C!
Ozadje črpanja nafte na Jadranu - zaščita skupnega morja!
V času, ko bi morali pospešeno opuščati rabo fosilnih goriv, ekonomska kratkovidnost zagovarja koriščenje novih zalog nafte, premoga in plina, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravičeno izpostavlja tveganjem, ki bodo imela dolgoročne in nepovratne posledice. Takšen primer je bil tudi program Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov v Jadranskem morju.
Hrvaška je julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in potencialno črpanje – 8 v severnem Jadranu ter 21 v srednjem in južnem Jadranu, kjer je tudi večja verjetnost za odkritje zalog nafte. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km2, skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana. Vladni načrti dovoljujejo vrtanje 6 km od otokov oziroma 10 km od celine.
Prve koncesije za raziskovanje in črpanje so bile podeljene v začetku januarja 2015. Odločitev za podelitev koncesij je bila sprejeta še preden je bila dokončana Strateška okoljska presoja vplivov (Strategic environmental assessment, SEA). Koncesije je prejelo pet podjetij, in sicer skupaj za 10 območij, pretežno v srednjem in južnem Jadranu: Marathon Oil (ZDA) in OMV (Avstrija), ki imata skupaj koncesijo za 7 območij; ENI (Italija) in Medoilgas (VB) s koncesijo za eno območje; ter INA (Hrvaška, Madžarska) s koncesijo za dve območji. Pogodbe o koncesijski dejavnosti sicer še niso podpisane. Glede na sedanje načrte bi imela izbrana podjetja pravico do raziskovanja območij za največ 6 let, ob komercialnem odkritju pa bi jim pripadala pravica za črpanje zalog do 30 let. Glede na hrvaško zakonodajo bi morala vlada in podjetja podpisati pogodbo o koncesijski dejavnosti že do 2. aprila 2015, a ta rok se je zaradi pritiska S.O.S za Jadran in procesov čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji prestavil za vsaj dva meseca.
Kaj je S.O.S. za Jadran?
Najmočnejši opozicijski glas na Hrvaškem, ki se bori proti vladnim načrtom, je koalicija okoljevarstvenih organizacij S.O.S. za Jadran, v kateri so združeni člani Zelenega foruma (Zelena akcija/FoE Hrvaška, Sunce, Zelena Istra, Žmergo, in BIOM), Greenpeace Hrvaška in WWF Adria. Koalicija že od začetka opozarja na nesprejemljivost projekta ter pomanjkanje transparentnosti in širše javne obravnave tako spornega vprašanja. Koalicija od hrvaške vlade zahteva opustitev načrtov, zagovarja pa tudi moratorij na raziskovanje in črpanje nafte v celotnem Jadranu.
Tekom svoje kampanje je koaliciji že uspelo zbrati široko javno podporo, ki se vsak dan veča, s svojimi aktivnostmi pa uspešno pritiskajo na odločevalce in ovirajo nadaljnje procese, ki bi omogočili črpanje nafte.