Obnovljivi viri energije

Stran - april 23, 2014
Energija prihodnosti bo v vsakem primeru morala biti obnovljiva, saj so fosilni viri količinsko omejeni, v ozračju pa ni več prostora za nove izpuste, ki nastajajo s kurjenjem fosilnih virov.

Raba fosilnih virov je okoljsko sporna, negativno vpliva na kakovost življenjskega okolja, velika so nihanja cen goriv in stroškov gradnje ter vzdrževanja infrastrukture, geopolitične napetosti pa vedno bolj postavljajo pod vprašaj tudi varnost oskrbe.

Po drugi strani so obnovljivi viri energije (OVE) okoljsko manj sporni, ne vplivajo na kakovost življenjskega okolja, gorivo je obnovljivo in lokalno, ne povzroča odpadkov in je, ob vzpostavitvi t.i. pametnih omrežij, varna z vidika energetske oskrbe.

Vpeljava OVE prav tako odpira nova, zelena delovna mesta, njihova lokalnost pa je pomembna tudi z vidika izboljšanja družbenih in gospodarskih razmer. Iz mešanice različnih OVE lahko učinkovito in zanesljivo pridobivamo čisto energijo.

Mešanico OVE sestavljajo sončna, vodna in vetrna energija ter biomasa. Preberite pa si tudi najpogostejše mite o OVE na tej povezavi. 

23. april 2014

 

V Sloveniji je bilo v letu 2011 iz OVE proizvedene 24 % električne energije (SURS, 2012). Do leta 2030 je v Sloveniji možno močno spremeniti energetsko sliko in proizvesti 14 TWh električne energije – 9 TWh iz hidroelektrarn (HE), 1 TWh iz sončnih elektrarn (SE), 1 TWh iz vetra, 0,5 TWh iz ostalih OVE in 3,5 TWh iz fosilnih goriv. V največji meri izkoriščamo biomaso (tradicionalno gorivo) in vodno energijo (40 %), medtem ko smo pri izkoriščanju drugih OVE še na začetku poti. Pri vodi prevladujejo večje hidroelektrarne (2/3 vse elektrike proizvedemo na Dravi, sledita še reki Sava in Soča), medtem ko ostali objekti predstavljajo manjši delež (male HE in črpalne HE). Greenpeace kot največjo priložnost za HE v Sloveniji vidi v gradnji manjših hidroenergetskih objektov, ki tudi najmanj vplivajo na okolje. Velik potencial je tudi v modernizaciji obstoječih HE.

 

23. april 2014

SONCE

 

Sončno energijo izrabljamo vse več (1 % oz. 8,3 ktoe v letu 2008 – MOP, 2009), a je potencial za nadaljnjo rabo še ogromen. Po podatkih Eko sklada, smo v letu 2012 kapacitete povečali za 4,6 MW (37 elektrarn, ki bo skupno proizvedlo 4,9 GWh letno). Ob vse bolj razviti tehnologiji so tudi izkoristki te energije vse večji, ob vse večjem povpraševanju pa padajo tudi stroški. Investitorjem sta na voljo fototermika (toplota proizvedena s pomočjo sončnih kolektorjev) za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje prostorov ter fotovoltaika za proizvodnjo električne energije.

 

23. april 2014

VETER

 

Slovenija ima velik vetrni potencial, ki pa ga zaenkrat še zelo slabo izkoriščamo. V letu 2013 smo pognali prvo vetrno elektrarno »Marjetico« v bližini Senožeč. Manjša poslopja, npr. planinske koče, že dlje časa uporabljajo vetrno energijo za oskrbovanje z elektriko. Priložnosti za izrabo vetrne energije so še velike, tako za večje projekte (vetrne parke), kot tudi za manjše vetrne turbine (posamezna naselja, objekti). Taki objekti ne potrebujejo goriva, so stroškovno najbolj racionalni (objekt lahko deluje tudi 15 ali 20 let brez dodatnih stroškov) in so hitro vzpostavljeni (od začetka do zaključka gradnje lahko mine le en mesec).

 

23. april 2014

BIOMASA

Poleg vetrnega potenciala, se naša država lahko zanese na še en zelen, obnovljiv vir energije – na biomaso. Po gozdnatosti smo tretja država v Evropi. Biomaso lahko uporabljamo za proizvodnjo toplote, elektrike oz. za hkratno soproizvodnjo elektrike in toplote. Biomasa za ogrevanje je zelo tradicionalen vir, se pa danes z izboljšanjem učinkovitosti peči močno povečuje tudi finančna smiselnost takih investicij, hkrati pa se s čistejšim izgorevanjem zmanjšujejo vplivi na okolje. V manjših naseljih (ali mestnih četrtih) je zelo smiselna vzpostavitev daljinskega ogrevanja na biomaso.

Uporaba OVE je po vsem svetu zaradi vseh naštetih prednosti vse večja. Tako je npr. instalirana moč vetrne energije narastla z 18 GW leta 2000 na okoli 240 GW leta 2011 (IEA), hkrati pa podira vse več rekordov – tako je ameriška zvezna država Teksas v začetku leta 2014 proizvedla preko 10.000 MW iz vetrnih elektrarn oz. je s tem pokrila okoli 40 % svojih električnih potreb (Clean Tehnica).


Na področju investicij v OVE sicer z naskokom vodi Kitajska (približno 53 mldr. $ leta 2013), sledita ZDA in Japonska (Clean Tehnica) – o hitri rasti OVE priča tudi dejstvo, da se je leta 2013 zgradila tretjina vseh današnjih kapacitet sončnih elektrarn. Tretjino svetovnih kapacitet ima Nemčija, ki vodi na področju fotovoltaike in je kapacitete v zadnjih letih tudi najhitreje povečevala.


Vse več je tudi primerov dobre prakse na področju uporabe OVE – tako prehaja npr. vse več IT in drugih podjetij na energijo pridobljeno iz OVE (Google, Apple, Facebook, IKEA, Walmart); gre za globalna podjetja, ki svoja imena gradijo na inovativnosti (Greenpeace, poročilo Klikamo zeleno).


Več o energetskem prehodu s fosilnih na obnovljive vire energije in o energetski varnosti ter zmanjševanju izpustov CO2, si lahko preberete v Energy [R]evolution. Poročilo je prvič izšlo leta 2005 in je do danes postalo dobro poznana in spoštovana analiza na področju energetike. Veliko aktualnih podatkov in trendov o obnovljivih virih energije pa si lahko ogledate na spletni strani REN21.