Obnovljivi viri energije

Stran - april 23, 2014
Energija prihodnosti bo v vsakem primeru morala biti obnovljiva, saj so fosilni viri količinsko omejene, v ozračju pa ni več prostora za nove izpuste, ki nastajajo s kurjenjem fosilnih virov.

Raba fosilnih virov je okoljsko sporna, negativno vpliva na kakovost življenjskega okolja, velika so nihanja cen goriv in stroškov gradnje ter vzdrževanja infrastrukture, geopolitične napetosti pa vedno bolj postavljajo pod vprašaj tudi varnost oskrbe.

Po drugi strani so obnovljivi viri energije (OVE) okoljsko manj sporni, ne vplivajo na kakovost življenjskega okolja, gorivo je obnovljivo in lokalno, ne povzroča odpadkov in je, ob vzpostavitvi t.i. pametnih omrežij, varna z vidika energetske oskrbe.

Odpira tudi nova, zelena delovna mesta, lokalnost pa je pomembna tudi z vidika izboljšanja socialnih in ekonomskih razmer. Učinkovito in zanesljivo lahko izrabljamo čisto energijo z mešanice različnih OVE.

 Mešanico OVE sestavlja sončna, vodna in vetrna energija ter biomasa. Preberite pa si tudi najpogostejše mite o OVE na tej povezavi. 

23. april 2014

 

V Sloveniji je bilo v letu 2011 z naslova OVE 24 % proizvodnje električne energije (SURS, 2012). Do leta 2030 je v Sloveniji možno močno spremeniti energetsko sliko in proizvesti 14 TWh električne energije – 9 TWh s hidroelektrarn (HE), 1 TWh s sončnih elektrarn (SE), 1 TWh z vetra, 0,5 TWh z ostalih OVE virov in 3,5 TWh s fosilnih goriv. V največji meri izkoriščamo biomaso (tradicionalno gorivo) in vodno energijo (40 %), medtem ko smo pri izkoriščanju drugih OVE še na začetku poti. Pri vodi prevladujejo večje hidroelektrarne (2/3 vse elektrike proizvedemo na Dravi, sledita še reki Sava in Soča), medtem ko ostali objekti predstavljajo manjši delež (male HE in črpalne HE). Greenpeace kot največjo priložnost za HE v Sloveniji vidi v gradnji manjših hidroenergetskih objektov, ki tudi najmanj vplivajo na okolje. Velik potencial je tudi v modernizaciji obstoječih HE.

 

23. april 2014

SONCE

 

Sončno energijo izrabljamo vse več (1 % oz. 8,3 ktoe v letu 2008 – MOP, 2009), a je potencial za nadaljnjo rabo še ogromen. Po podatkih Eko sklada, smo v letu 2012 kapacitete povečali za 4,6 MWh (37 elektrarn, ki bo skupno proizvedlo 4,9 GWh letno). Ob vse bolj razviti tehnologiji so tudi izkoristki te energije vse večji, ob vse večjem povpraševanju pa padajo tudi stroški. Investitorjem je na voljo fototermika za pripravo tople sanitarne vode (t.i. sončni kolektorji) in ogrevanje prostorov ter fotovoltaika za proizvodnjo električne energije.

 

23. april 2014

VETER

 

Slovenija ima velik vetrni potencial, ki pa ga zaenkrat še zelo slabo izkoriščamo. V letu 2013 smo pognali prvo vetrno elektrarno »Marjetico« v bližini Senožeč. Manjša poslopja, npr. planinske koče, že dlje časa uporabljajo vetrno energijo za oskrbovanje z elektriko. Priložnosti za izrabo vetrne energije so še velike, tako za večje projekte (vetrne parke), kot tudi za manjše vetrne turbine (posamezna naselja, objekti). Taki objekti ne potrebujejo goriva, so stroškovno najbolj racionalni (objekt lahko deluje tudi 15 ali 20 let brez dodatnih stroškov) in so hitro vzpostavljeni (začetka do zaključka gradnje lahko mine le en mesec).

 

23. april 2014

BIOMASA

Poleg vetrovnega potenciala, se naša država lahko zanese na še en zelen, obnovljiv vir energije – na biomaso. Po gozdnatosti smo tretja država v Evropi. Biomaso lahko uporabljamo za proizvodnjo toplote, elektrike oz. za hkratno, soproizvodnjo elektrike in toplote. Biomasa za ogrevanje je zelo tradicionalen vir, se pa danes z izboljšanjem učinkovitosti peči močno povečuje tudi finančna smiselnost takih investicij, hkrati pa se s čistejšim izgorevanjem zmanjšujejo vplivi na okolje. V manjših naseljih (ali mestnih četrtih) je zelo smiselna vzpostavitev daljinskega ogrevanja.

Uporaba OVE je zaradi vseh naštetih prednosti vse večja. Tako je npr. instalirana moč vetrne energije narastla z 18 GW v letu 2000 na okoli 240 GW v letu 2011 (IEA), hkrati pa podira vse več rekordov – tako je zvezdna država Teksas v začetku leta 2014 proizvedla preko 10.000 MW oz. okoli 40 % njihovih električnih potreb (Clean Tehnica).


Na področju investicij v OVE sicer z naskokom vodi Kitajska (okoli 53 mldr. $ v letu 2013), sledita ZDA in Japonska (Clean Tehnica) – o hitri rasti OVE priča tudi dejstvo, da se je v letu 2013 zgradila tretjina vseh današnjih kapacitet sončnih elektrarn. Tretjino svetovnih kapacitet ima Nemčija, ki vodi na področju fotovoltaike in je kapacitete v zadnjih letih tudi najhitreje povečevala.


Vse več je tudi primerov dobre prakse na področju uporabe OVE – tako gre npr. vse več IT in drugih podjetij na OVE (Google, Apple, Facebook, IKEA, Walmart); gre za globalna podjetja, ki svoje ime gradijo na inovativnosti (Greenpeace, poročilo Klikamo zeleno).


Več o energetskem prehodu s fosilnih na obnovljive vire energije, pa o energetski varnosti in zmanjševanju emisij CO2, si lahko preberete v Energy [R]evolution. Poročilo je prvič izšlo v letu 2005 in je do danes postalo dobro poznana in spoštovana analiza na področju energetike. Veliko aktualnih podatkov in trendov o obnovljivih virih energije pa si lahko ogledate na spletni strani REN21.