Jedrska katastrofa v Fukušimi in njen vpliv na jedrsko industrijo po svetu
Jedrska katastrofa v Fukušimi ni le prizadela na stotisoče ljudi, uničila lokalnih gospodarstev ter kontaminirala obsežnih območij, temveč je tudi v kali zatrla tisto malo, kar je še ostalo od tega, kar je industrija poimenovala “jedrska renesansa”.
Skoraj dve leti po katastrofi v Fukušimi so se upi industrije, da bi še v tem desetletju izgradila več sto novih reaktorjev, razblinili. Sedaj se le-ta sooča z veliko bolj ostrimi gospodarskimi, političnimi in regulatornimi okoliščinami.
Kmalu po katastrofi 11. marca 2011 je industrija zatrjevala, da nesreča ne bo spremenila njenih
ambicij v zvezi z znatno razširitvijo jedrske energije, vendar pa je sedaj njihovo drzno hvalisanje že davno pozabljeno.
Več...
Jedrska kriza v Fukušimi
11. marca 2011 je japonsko obalo prizadel potres z močjo 9,0 stopnje po Richterju. Temu je sledil cunami, ki je trčil ob vzhodno obalo države, uničil življenjske skupnosti ter zahteval več deset tisoč smrtnih žrtev.
Dogodek je povzročil največjo jedrsko katastrofo po Černobilu iz leta 1986. Več kot 150 000 ljudi je bilo primoranih zapustiti kontaminirano območje v oddaljenosti 50 km od elektrarne v Fukušimi. 20-kilometrski evakuacijski pas je še vedno zaprt: strokovnjaki pričakujejo, da več desetletij ne bo naseljiv. Zaradi strahu pred sevanjem, brezposelnostjo in življenjem v 'mestu duhov', je večina tistih, ki so bili evakuirani iz drugih območij, trdno sklenila, da se ne bo vrnila. Več...
Obnovljiva energija je prihodnost: jedrska energija je preteklost
Obnovljiva energija je ustrezna možnost za zamenjavo umazanih, nevarnih in izredno dragih jedrskih reaktorjev. Elektrarne z obnovljivimi viri energije lahko zgradimo veliko hitreje kot jedrske elektrarne, hkrati in predvsem pa so bolj varne. Poleg tega lahko elektrarne z obnovljivimi viri v primerjavi z jedrskimi nadomestijo mnogo več ogljika, ki vodi k podnebnim spremembam, za isto ceno in veliko hitreje.
Greenpeaceov scenarij globalne energijske [r]evolucije kaže, da bi viri obnovljive energije lahko oskrbeli 38% globalnega povpraševanja po energiji do leta 2020 in 95% do leta 2050. Jedrska energija je preteklost. Več...
Jedrska energija: umazana, nevarna in draga
Jedrska energija ni niti varna niti čista. Jedrski reaktorji bodo vedno ranljivi za smrtonosno kombinacijo človeških napak, napak v zasnovi, terorističnih napadov in naravnih katastrof. Podobne napake institucij se ponavljajo v številnih državah z reaktorji in tako so ogroženi milijoni ljudi, ki živijo v bližini reaktorjev.
Poleg nevarnosti, ki jih predstavlja samo delovanje reaktorjev, obstaja tudi znatna nevarnost, povezana z izrabljenim jedrskim gorivom in ostalimi radioaktivnimi odpadki. Tudi po 60 letih proizvajanja jedrske energije še ni rešitve, ki bi poskrbela za varno in dolgoročno shranjevanje radioaktivnih odpadkov kjerkoli na svetu. Danes so radioaktivni odpadki po svetu shranjeni v začasnih skladiščih, pogovori o dolgoročnem odlaganju pa še potekajo. Več...
Radioaktivno sevanje
Varna doza sevanja ne obstaja. V primeru večje nesreče v jedrski elektrarni, lahko radioaktivni oblak povzroči neposredno in posredno izpostavljenost sevanju. Ljudje, ki se s takšnim oblakom srečajo so v neposredni nevarnosti zaradi doze, ki jo prejmejo od zunanjega sevanja, in zaradi vdihovanja radioaktivnih delcev. Obstaja pa tudi posredna nevarnost vdihavanja usedlih in ponovno usedlih radioaktivnih delcev ter vnosa radioaktivnih snovi, ki se razširijo preko prehranjevalne verige. Več...