Obnovljivi viri vs. jedrska energija

Stran - marec 4, 2013
Obnovljiva energija je prihodnost: jedrska energija je preteklost

Obnovljiva energija je ustrezna možnost za zamenjavo umazanih, nevarnih in izredno dragih jedrskih reaktorjev.  

Jedrska katastrofa v Fukušimi, marca 2011, je ponovno izpostavila nevarnosti, neločljivo povezane z jedrskimi reaktorji. Na Japonskem so se kot posledica cunamija in potresa, ki je zadel vzhodno japonsko obalo, stalili trije reaktorji. Do nesreče je prišlo zaradi odpovedi odgovornih institucij, ki bi morale varovati javnost pred jedrskimi nesrečami.

Napake institucij so bile glavni razlog za vse pretekle jedrske nesreče, vključno z nesrečo na Otoku treh milj v ZDA in s katastrofo v Černobilu v Ukrajini. Podobne napake institucij se ponavljajo v številnih državah z reaktorji in tako so ogroženi milijoni ljudi, ki živijo v bližini reaktorjev. Fukušima je opozorilo preostalemu svetu.

 

Zamenjava jedrske energije z obnovljivo energijo

Nove nameščene zmogljivosti obnovljive energije – zlasti veter in solarna fotovoltaika – so veliko večje kot novi objekti z jedrsko energijo po redu velikosti za več kot desetletje. V resnici celotna zmogljivost jedrskih elektrarn ves čas upada. Na primer, v Evropski skupnosti je bilo v letu 2011 odvzetih več kot 6,000 megavatov (MW) zmogljivosti nameščenih jedrskih reaktorjev in samo 311 MW novih zmogljivosti je bilo dodanih električnemu omrežju. V istem obdobju je bilo na električno omrežje povezanih več kot 30,000 MW zmogljivosti novih sončnih in vetrnih elektrarn. Greenpeaceov scenarij globalne energijske [r]evolucije kaže, da bi viri obnovljive energije lahko oskrbeli 38% globalnega povpraševanja po energiji do leta 2020 in 95% do leta 2050.

Vir: EWEA 2012

 

Rast obnovljive energije je bila največja v zadnjih 25 letih. Vetrne in sončne elektrarne od leta 2000 ohranjajo dvoštevilčno stopnjo rasti. Noben drug segment v energetskem sektorju ni tako hitro rasel. Moč vetra je najcenejša tehnologija na področju novih elektrarn; stroški instalacije so nižji, ni stroškov za gorivo, gradnja traja manj kot eno leto v primerjavi z 10 leti, ki so potrebni za izgradnjo jedrske elektrarne. Poleg tega, da bi nadomestila jedrsko energijo, bi obnovljiva energija do leta 2010 lahko postopno odpravila več kot 90% fosilnih goriv na področju energije in ogrevanja, v transportnem sektorju pa bi se uporaba fosilnih goriv do leta 2050 lahko zmanjšala od zdajšnjih 98% do približno 30%.

Države lahko ustvarijo domačo, lokalno proizvedeno oskrbo z energijo na osnovi obnovljive energije in zmanjšajo sredstva, ki so namenjena nabavi energije. Ker obnovljiva energija ne predstavlja stroškov za gorivo, bi globalni prihranki pri stroških za gorivo lahko znašali $282 milijard letno do leta 2030 in okoli $964 milijard letno od 2030 do 2050.

 

Primeri uspešne uporabe obnovljive energije

  •  Španija je 9. novembra 2009 generirala več kot polovico potrebe po elektriki z vetrno energijo,
  • V Španiji je leta 2009 vetrna energija prevzela mesto premoga, kot tretjega največjega proizvajalca energije
  • Leta 2010 je Kitajska v povprečju vsako uro zgradila 1 vetrnico,
  • Industrija vetra je leta 2011 namestila več kot  41,000 MW nove, čiste, zanesljive vetrne energije, skupne globalne nameščene zmogljivosti pa so bile več kot 238,000 MW ob koncu preteklega leta. Torej je bila rast 21%, pri tem pa je letni globalni trg zabeležil le malo več kot 6% rast.
  • Danes ima okoli 75 držav po celem svetu komercialne instalacije z vetrno energijo, 22 pa jih je že preseglo raven 1 gigavata (GW).
  • Več kot polovica vetrne energije je bila leta 2010 prvič dodana izven evropskih in severnoameriških tradicionalnih trgov,
  • Nova Zelandija generira 10% svojih potreb po elektriki iz geotermalne energije,
  • Obnovljiva energija je v električnem omrežju Portugalske le v petih letih narasla od 15% do 45%.

 

Jedrska energija in nasprotovanje obnovljivim energijam

Jedrska industrija pogosto trdi, da je jedrska energija potrebna za boj proti podnebnim spremembam. To ni res. Raziskave Greenpeacea in drugih kažejo, da bi nadaljnje delovanje jedrskih elektrarn preprečilo večjo integracijo obnovljive energije v električno omrežje. Jedrske elektrarne preusmerjajo investicije stran od obnovljivih energij;  ravno investicije v obnovljive energije bi bile pomembne v boju proti podnebnim spremembam.

Trditev, da bi jedrska energija lahko pomagala v boju proti podnebnim spremembam, je popolnoma napačna. Če bi število vseh reaktorjev štirikrat povečali, kar pa ni zelo verjetno, bi to pomenilo največ 6% znižanje globalnih emisij CO2, in to po letu 2020, torej dolgo po preteku roka, ki so ga določili podnebni znanstveniki, ko bi se še lahko izognili katastrofalnim podnebnim spremembam. 

Ključna težava pri jedrski energiji je, da se mora ves čas proizvajati s konstantnim zmogljivostnim učinkom, ki se imenuje “pasovna energija.” Jedrska industrija to predstavlja kot prednost, vendar to ne drži. Prvič, stalni način proizvodnje električne energije ‒ neodvisen od realne potrebe v električnem omrežju – je potreben za generiranje čim več energije, saj so tako stroški generiranja nižji. Če bi bil čas delovanja znižan za polovico, bi bili stroški še enkrat višji.  Torej je strategija “pasovne energije” bolj ekonomski kot pa tehnični pojem.

Drugič, za razliko od sodobnih plinskih turbin, ki se v nekaj sekundah odzovejo na spreminjajoče se povpraševanje v električnem omrežju, se jedrske elektrarne niso sposobne odzvati na krivuljo povpraševanja, in povpraševanje mora slediti načinu delovanja v jedrskih elektrarnah. To vodi do neučinkovite uporabe elektrike. V skoraj vseh državah s potrebo po zimskem ogrevanju gre velik del jedrske energije v korak s širjenjem visoko učinkovitih električnih ogrevalnih sistemov. Na primer, Francija, ki ima okoli 80% jedrske energije od skupne energije, je imela na mrzel zimski dan, februarja 2012, 101 GW celotnega povpraševanja po energiji, Nemčija, ki ima 15 milijonov več prebivalcev kot Francija, z 20% jedrske energije od skupne energije, pa je imela istega dne le malo nad 50 GW povpraševanja po energiji. (Bunesnetzagentur – Nemška pristojna služba za omrežje – 9. februar 2012). Nemčija ima veliko bolje izolirane hiše in veliko nižji delež električnih ogrevalnih sistemov.

Neprilagodljivost jedrskih reaktorjev ima negativni učinek na obnovljivo energijo. Zaradi tehničnih in varnostnih razlogov, ni enostavno upočasniti delovanja jedrskih elektrarn, zato morajo upravitelji vetrnih elektrarn pogosto izklopiti generatorje in dati prednost elektriki iz jedrskih elektrarn, to pa je ekonomska in ekološka napaka. Posledično jedrska energija blokira razvoj tehnologij obnovljive energije, ko si prisvaja prostor v električnem omrežju in zmanjšuje prihodke upraviteljem vetrnih elektrarn.

Elektrarne z obnovljivimi viri energije lahko zgradimo veliko hitreje kot jedrske elektrarne, poleg tega pa so varne. Poleg tega lahko elektrarne z obnovljivimi viri energije nadomestijo mnogo več ogljika, ki vodi k podnebnim spremembam, kot jedrske elektrarne, za isto ceno in veliko hitreje.

Trenutno je več kot 90% japonskih reaktorjev izključenih. Ostali bodo verjetno izključeni do maja 2012. Glede na to, da delujejo le trije reaktorji od 54, in da ni bilo večjih težav z oskrbo električne energije, je Japonska pokazala, da lahko preživi brez jedrske energije.