Gensko spremenjena koruza podjetja Monsanto grozi biodiverziteti.

Genski inženiring (GI) omogoča znanstvenikom, da z manipulacijo genov ustvarijo rastline, živali in mikroorganizme na način, ki se ne pojavlja v naravi, in s tradicionalnimi tehnikami križanja, ne more biti dosežen.

Geni bakterij, virusov, rastlin in živali so vstavljeni v zrna soje, koruze, semena oljne ogrščice in bombaža. Slednje se goji kot poskusne poljščine, poznani kot gensko spremenjeni organizmi (GSO). Ti pridelki so ustvarjeni z namenom, odpornosti na določene pesticide in herbicide, ki jih proizvajajo iste miltinacionalke, ki prodajajo tudi semena GS rastlin. Ti se procesirajo za uporabo kot hrana, krma za živali v tekstilu in se prodajajo po vsem svetu.

 

Kaj je GSO?

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, katerih genski zapis je prirejen, tako da jim dodamo nekatere lastnosti. Tako dobimo rastline, ki so odporne na določene herbicide (71% komercialnih GSO), ki imajo vgrajen gen za izločanje Bt strupa, zaradi česar so odporne na žuželke (18%) ali take, ki imajo obe omenjeni lastnosti (11%). V velikih količinah pridelujemo štiri gensko spremenjene rastline: sojo (60% GSO pridelkov), koruzo (24%), bombaž (11%) in oljno ogrščico (5%). Verjetno bosta kmalu na trgu tudi transgena riž in pšenica.

GSO se lahko, ko se enkrat znajdejo v odprtih sistemih, prosto širijo v okolju in se križajo z naravnimi organizmi, s tem pa onesnažujejo »ne GS« vrste in prihodnje generacije rastlin, na ne sluten in ne kontroliran način.

Ker o tem, kako se ti organizmi obnašajo v okolju, vemo zelo malo, in ker se lahko razmnožujejo in širijo, je njihov potencialno škodljiv učinek identificiran, ko je že lahko prepozno. Pri sproščanje GSO v okolje gre za »gensko onesnaženje« in pomeni precejšnjo grožnjo, saj ko so enkrat sproščeni v okolje, GSO ne morejo biti več odpoklicani.

Greenpeace verjame, da ima znanstveni napredek v molekularni biologiji, velik potencial pri povečanju našega razumevanja narave in preskrbi z novimi zdravili, vendar pa ta ne bi smel biti opravičilo za spreminjanje okolja v ogromen genski poskus.

Biotska raznolikost in neoporečnost okolja pri oskrbi s hrano je preveč pomembna za naše preživetje, da bi jo izpostavljali takšnemu tveganju.

Zaradi tega se GSO ne sme sproščati v okolje. Predstavljajo namreč nesprejemljivo tveganje za ekosisteme, grožnjo bitoski raznovrstnosti, za divje živali in za trajnostno kmetijstvo.

Poleg okoljskih tveganj, povezanih z GSO, ti prav tako predstavljajo resno grožnjo zdravju ljudi in živali. Genski inženiring vodi k posledicam, ki se jih ne da predvideti in napovedati. Čeprav je gensko spremenjena (GS) hrana v trgovinah že od leta 1996, pa dolgoročnih testiranj vpliva GS hrane na zdravje ljudi še ni bilo. Nekatera potencialna zdravstvena tveganja, povezana z GS hrano, vključujejo razvoj alergij in odpornosti na antibiotike, prehranske spremembe in tvorbo strupov.

Greenpeace:

  • nasprotuje izpustitvi GSO v okolje, saj ne obstaja zadostnega znanstvenega razumevanja njihovega vpliva na zdravlje ljudi in okolje. GSO predstavljajo nenapovedljivo in nepreklicno dolgoročno tveganje;
  • se zavzema za takojšnje začasne rešitve, kot so na primer označevanje GS hrane in izločitev GS pridelkov in semen in s tem preprečitev, da bi kontaminirali tradicionalno in organsko proizvodnjo;
  • nasprotuje vsem patentom na rastline, živali in ljudi kot tudi gene. Življenje ni potrošna dobrina in ga kot takega ne smemo obravnavati.


Naše globalne kampanje