Podnebne spremembe in EU

Greenpeace podpira uporabo Kjotskega protokola kot model za post-2012 delovanje in poziva EU k:

  • ohranitvi vodilnega mesta na področju podnebnih sprememb s svojo pripravljenostjo in osredotočenostjo na obdobje po Kjotu;
  • sprejetju cilja pravno zavezujočega znižanja emisij toplogrednih plinov, ki so konsistentni z omejitvijo dviga povprečne temperature na največ 2°C. To pomeni     vsaj 15% zmanjšanje do leta 2015 in vsaj 30 % zmanjšanje do leta 2020 (v primerjavi z ravnjo iz leta 1990);
  • dolgoročni viziji za dosego zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80-95 % do leta 2050 (v primerjavi z ravnjo iz leta 1990);
  • zagotovitvi, da k zmanjšanju temperature za 2 °C prispevajo vsa gospodarska področja (še posebej energetika, transport, kmetijstvo ter kemična in razvojna industrija).

 

Na podnebni konferenci v Varšavi novembra 2013 so se države dogovorile, da morajo vse vlade predstaviti svoj prispevek k podnebnim ciljem po 2020 do prvega četrtletja leta 2015, torej pred podnebno konferenco v Parizu, ki bo konec leta 2015, na kateri se tudi pričakuje sprejetje ambicioznega, pravičnega in pravno zavezujočega podnebnega dogovora za po letu 2020.

Slovenija

Slovenija se je v okviru naporov mednarodne skupnosti zavezala k zaustavitvi globalnega segrevanja pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Skladno s priporočili svetovne znanstvene skupnosti je potrebno izpuste v razvitih državah do leta 2050 zmanjšati za 80-95 % v primerjavi z letom 1990. Slovenija se je skupaj z drugimi članicami EU zavezala, da bo v skladu s svojo odgovornostjo in zmožnostmi prispevala k doseganju tega cilja [povezava]. K temu jo obvezuje tudi sprejeta Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb [Deklaracija]

Analize, ki so bile narejene za pripravo Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do 2030, ki bo verjetno v javno razpravo prišel januarja 2014, ugotavljajo: 

- Leta 2011 je bilo v Sloveniji v ozračje emitiranih 19.509 kt CO2 ekv emisij TGP, kar je za 4,1 % manj od izhodiščne vrednosti. Opazen je izrazit razklop med povečanjem gospodarske aktivnosti in emisijami TGP. V dvajsetletnem obdobju od leta 1991 je bruto domači proizvod zrasel za okrog 70 %, emisije TGP pa le za 13 %. Še bolj izrazito se kažejo spremembe v industrijskih dejavnostih: od leta 1995 do 2011 se je dodana vrednost v industriji povečala za 65 %, emisije pa so se zmanjšale za 35 %.

- Emisije virov zunaj sheme EU-ETS, ki po Odločbi 2009/406/ES štejejo pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev v letu 2020, so bile v letu 2011 za 0,6 % manjše kot v letu 2005. Emisije iz virov EU-ETS pa so bile v istem obdobju manjše za 11,9 %.

- Sočasno s subvencioniranjem ukrepov za zmanjšanje emisij TGP pa je država izdatno subvencionirala tudi ukrepe, ki povečujejo emisije TGP, zaradi česar je in bo dražje doseganje ciljev za zmanjševanja emisij TGP in tudi drugih ciljev države v letu 2020 na področjih obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Ne le z javnofinančnega, temveč tudi z razvojnega stališča je zaskrbljujoče, da je obseg subvencij, namenjen rabi fosilnih goriv, izjemno velik in celo večji od obsega subvencij za zmanjšanje emisij TGP. Skupen obseg subvencij tekočim in trdnim fosilnim gorivom v obdobju 2008−2011 je znašal 426 milijonov evrov (OECD poročilo). Če to primerjamo z izplačanimi subvencijami za zmanjševanje emisij TGP v obdobju 2008−2012 (eno leto daljše!), ki so znašale 369 milijonov evrov vidimo, da subvencije, ki povečujejo emisije TGP, precej presegajo subvencije namenjene zmanjševanju emisij TGP.  

Glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki je bilo objavljeno septembra 2013, sodi Slovenija v regijo, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele dosti bolj občutno, kot nekatere druge predele sveta [poročilo IPCC]. Podnebno energetski paket 2030 je dejansko edina in zadnja priložnost, da Slovenija aktivno in s svojimi močmi poseže v reševanje problema, ki bo imel za Slovenijo mnogo večje negativne posledice, kot za marsikatero drugo državo članico EU.  

Od Slovenije in njenih političnih predstavnikov Greenpeace pričakuje, da si bodo tako znotraj pogajalskega procesa EU prizadevali za sprejetje takšnega podnebno energetskega paketa 2030, ki bo vseboval tri zavezujoče cilje: 

- zmanjšanje izpustov TGP za 55 %, 

- povečanje deleža obnovljivih virov na 45 %,  

- izboljšanje energetske učinkovitosti za 40 %. 

Slovenija mora pozvati Evropsko komisijo k predstavitvi zakonodajnega predloga na način, da bo predlog novega podnebno-energetskega paketa EU 2030 vseboval vse tri zaveze, ki bodo skladne s cilji zmanjšanja izpustov TGP do leta 2050. 

Na nacionalni ravni mora trenutna Vlada z vodenjem aktivne podnebne politike graditi svojo verodostojnost doma, v evropskem in mednarodnem prostoru, zato Greenpeace poziva, da:     

- Ponovno ustanovi koordinacijski organ za podnebne spremembe (Službo vlade RS za podnebne spremembe), ki bo na vladni ravni usklajeval in bdel nad politikami različnih resorjev ter s tem zagotavljal kontinuirano in stalno približevanje zastavljenim ciljem;

- Poskrbi, da bo načrtovani Energetski koncept Slovenije 2015 - 2035 skladen s potrebnim zmanjšanjem emisij TGP do leta 2050 (vključujoč ustrezne vmesne cilje do leta 2030).

Graf prikazuje potrebno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (večinoma CO2), ki jih je v EU potrebno zmanjšati za 80-95 %, če naj ohranimo dobre možnosti za brzdanje globalnega segrevanja pod 2 °C. EU za leto 2020 že ima cilje (t.i. 20 - 20 - 20), trenutno pa poteka razprava o ciljih za leto 2030.