Starejša ribičeva žena zbira poslednje školjke v Lam Takong Damu na Tajskem, kjer so zaradi dolgotrajne suše presahnili vsi vodni viri. Resno pomanjkanje vode in kmetijska škoda so prizadele na milijone ljudi.

Onstran Kjota

16. februarja 2005 je s podporo Konvencije o podnebnih spremembah Organizacije združenih narodov (United Nations Framework Convention on Climate Change – UNFCCC) začel veljati Kjotski protokol. Osnovan leta 1997 je bil Kjotski protokol pomemben prvi korak v globalnem boju proti podnebnim spremembam. Kjotski protokol industrializirane države obvezuje k pravno zavezujočim ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. EU si je zadala cilj zmanjšati svoje emisije v obdobju 2008 – 2012 za 8% v primerjavi z letom 1990.

 

 

Podnebne spremembe in EU

Kjotski protokol ni dovolj za zaustavitev podnebnih sprememb, zato je EU začela razpravljati o podnebni strategiji poletu 2012 (»post-Kjoto strategija«). Greenpeace podpira uporabo Kjotskega protokola kot model za post-2012 delovanje in poziva EU k:

  • ohranitvi vodilnega mesta na področju podnebnih sprememb s svojo pripravljenostjo in osredotočenostjo na obdobje po Kjotu;
  • sprejetju cilja pravno zavezujočega znižanja emisij toplogrednih plinov, ki so konsistentni z omejitvijo dviga povprečne temperature na največ 2°C. To pomeni     vsaj 15% zmanjšanje do leta 2015 in vsaj 30% zmanjšanje do leta 2020 (v primerjavi z ravnjo iz leta 1990);
  • dolgoročni viziji za dosego zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80% do leta 2050 (v primerjavi z ravnjo iz leta 1990);
  • zagotovitvi, da k zmanjšanju temperature za 2°C prispevajo vsa gospodarska področja (še posebej energetika, transport, kmetijstvo ter kemična in razvojna     industrija).