Med 20. in 22. junijem se bo ponovno odvijal Svetovni vrh RIO+20.

Kljub konvencijam iz Ria 1992 in stotinam drugih večstranskih sporazumov o trajnostnem razvoju, se izkoriščanje naravnih virov povečuje.

 

Pred dvajsetimi leti so svetovni voditelji v en glas obljubili, da razvoj in okolje ne bosta več v konfliktu, temveč bomo razvijali naša gospodarstva, brez da bi s tem uničevali planet. Danes pa se izkoriščanje naravnih virov povečuje, podnebne spremembe postajajo vse bolj neobvladljive, vode je vse manj, v oceanih veljajo izredne razmere, izsekavanje gozdov uničuje vire preživljanja, vse več je onesnaženja s strupi, mi pa igramo ruleto s svetovnim sistemom prehrane z vnašanjem gensko spremenjenih poljščin.

Skoraj dvajset let po prvem svetovnem vrhu v Rio de Janeiru smo priča paradoksu: Vemo, da so rešitve mogoče in si jih lahko privoščimo, da se vlaganja v čisto tehnologijo povečujejo in da lahko zaustavimo izsekavanje gozdov in zagotovimo hrano za vse, če je vladam to v interesu. 

Foto: Marizilda Cruppe/Greenpeace



 

Kakšna so torej pričakovanja Greenpeacea glede konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Riu?

Končno besedilo, sprejeto v Riu leta 2012, ne sme biti prepis Deklaracije iz Ria ali Agende 21. Namesto tega si je treba pošteno razjasniti, kje smo z obstoječimi zavezami in kdo je odgovoren za njihovo neizpolnitev. Glavne zahteve so:

  1. Temeljno izboljšati upravljanje, odgovornost in obveznosti 
    V ta sklop sodi ustanovitve agencije Združenih narodov, zaveza h korporativni odgovornosti, ureditev in nadzor nad denarnimi trgi, postopna opustitev za okolje in družbo škodljivih subvencij, družbeni in okoljski preobrazbi globalne trgovine z namenom, da se ji prepreči spodkopavanje okoljskih in družbenih ciljev.

  2. Zagotovitev čiste in varne energije za vse

    Tu gre predvsem za zavezo k zagotovitvi dostopa do čiste in varne sodobne energije za vse do leta 2020 z jasnimi in razumljivimi ukrepi izvrševanja, zagotovitvijo zadostnega financiranja in s spoznanjem, da je decentralizirana energija iz obnovljivih virov najboljši način za zadovoljitev potreb revnih.

  3. 3. Varovanje preostalih gozdov na svetu z obravnavanjem krivcev za krčenje gozdov

    Zaveza za ničelno krčenje gozdov do leta 2020. To zahteva zavezanost in ukrepanje vlad in podjetij po vsem svetu. Vse države in podjetja morajo opustiti politiko, subvencioniranje in korupcijo, ki povzročajo krčenja gozdov in namesto tega financirati prehod na gospodarstvo brez krčenja gozdov. 
  4. Hraniti zemljo, da nahranimo svet

    Zavezati se je treba k povečanju podpore malim proizvajalcem hrane in kmetijskih skupnosti, ki so bistvene za svetovno prehrano. To je treba narediti s politiko in tržnimi instrumenti, ki omogočajo razvoj uspešnih ekoloških sistemov kmetovanja ob zmanjševanju tržne moči velikih kmetijskih obratov nad zemljišči, semeni, surovinami in predelavo. 

  5. Zapolnjevanju vrzeli v upravljanju oceanov in ustavljanje prelova

    Danes je ribiška flota po svetu sposobna ujeti do 2,5-krat več, kot bi bil maksimalen trajnostni donos. Kljub temu kumulativna moč svetovne flote še vedno hitro narašča. Postavitev ribolovnega izplena na zdržno raven zahteva odločne ukrepe za odpravo presežnih zmogljivosti. Prizadevanja za zmanjšanje je treba usmeriti v velika plovila, spremljati pa jih mora tudi prednostni dostop za male ribiče. Zavezati se moramo h krčenju presežne zmogljivosti ribiških flot po svetu in zagotoviti prednostni dostop do ribolovnih virov, ki ne prizadenejo malega priobalnega ribolova. 

  6. Prenehati z uporabo nevarnih kemikalij

     Dopolniti in okrepiti obstoječe obveznosti s spoštovanjem dogovora, da se stremi k cilju ničelnih izpustov nevarnih substanc, ki temelji na pristopu previdnosti in preventive pri ravnanju s kemikalijami. To je ključnega pomena za reševanje in očiščenje naših dragocenih vodnih poti in drugih virov pitne vode.