Jedrska orožja so najbolj uničujoča, nepremišljena in pošastna orožja kadarkoli izdelana – ampak danes lahko praznujemo velikanski mejnik na dolgem pohodu proti miru: Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (TPNW; Treaty on the Prohibition of Nuclear Weapons) je sedaj del mednarodnega zakona! Leto 2021 prav tako obeležuje 50. obletnico Greenpeacea, ki je svojo življenjsko pot začel septembra 1971, ko je majhna skupina aktivistov odplula na otok Amchitka, ki se nahaja ob zahodni obali Aljaske, da bi poskusila preprečiti testiranje jedrskega orožja. Greenpeace ni mogel biti bolj srečen, da se je v letu obletnice svojega prvega potovanja, lahko pridružil proslavljanju, s katerim proslavljamo to zgodovinsko pogodbo, ki bo prišla v veljavo in obenem izrazimo globoko spoštovanje zagovornikom tega pomembnega dosežka, ki ga je vodila Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (ICAN; International Campaign to Abolish Nuclear Weapons).

Underwater Nuclear Warhead Burst. ©  US Navy
Underwater nuclear warhead burst of ASROC missile fired from USS AGERHOLME. © US Navy

Pri Greenpeaceu Francija so opravili intervju z Jean-Marie Collin iz ICAN Francija o izzivih in pričakovanjih, ki izhajajo iz prihoda Pogodbe v veljavo.

Pogodba o prepovedi jedrskega orožja bo kmalu v veljavi. Kako smo prišli do tega?

Jedrsko orožje je bilo prvič uporabljeno leta 1945 s katastrofalnimi posledicami. Od takrat to orožje ostaja velikanska grožnja človeštvu. Civilna družba je vse od takrat proti njim izvajala kampanje, vendar je bil napredek majhen. Leta 2010 je ICAN začel sodelovati z nekaterimi vladami, da bi spodbudili postopek pri ZN in začeli s pogajanji o pravno zavezujočem dokumentu za prepoved jedrskega orožja. 7. julija 2017 je presunljiva večina držav (122) sprejela TPNW. Do 24. oktobra 2020 je 50 držav podpisalo in ratificiralo ta dokument, kar je zagotovilo, da bo Pogodba stopila v veljavo 90 dni kasneje. Na ta dan, 22.1.2021 so jedrska orožja postala nelegalna!
Prvi zbor držav pogodbenic se bo odvil v naslednjih 12-ih mesecih, verjetno v Avstriji.

Kaj pomeni, da bo Pogodba stopila v veljavo? Kaj se bo spremenilo in kaj ne?

Jedrska orožja so bila vedno nemoralna. Sedaj so tudi klasificirana kot nelegalna, prav tako kot kemična in biološka orožja. To je velikanski premik, saj se bo zgodila sprememba pri javnem dojemanju teh orožij. TPNW ni simbolična. Je zavezujoča in določa veliko oblik prepovedi (produkcija, posedovanje, uporaba, prenos, grožnja uporabe, itd.).

Kaj so posledice za devet držav, ki so oborožene z jedrskim orožjem (ZDA, VB, Rusija, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja)?

Nobena izmed jedrsko oboroženih držav ni podpisala Pogodbe. Trudile so se celo, neuspešno, da bi jo blokirale. Tako dolgo, kot je ne bodo želele podpisati, se Pogodba ne bo neposredno nanašala na njih – jim pa to otežuje upravičiti njihovo nasprotovanje. Pričakujejo lahko vedno večjo mednarodno kritiko, pa tudi notranji politični pritisk.
Pogodba bo prav tako imela izrazit vpliv na finančne institucije (pokojninski sklad in banke), saj Pogodba prepoveduje financiranje sistemov jedrskih orožij. Z investicijami v jedrska orožja, so te institucije igrale veliko vlogo pri grožnji jedrskega armagedona. Sedaj se bodo morali odločiti ali podprejo ali zavrnejo ta nov standard: če se odločijo, da ga zavrnejo, tvegajo, da omadežujejo svojo podobo in postanejo nepriljubljeni pri svojih strankah. Finančne institucije držav (Nemčija, Japonska, Nizozemska in Švedska npr.), ki ne podpirajo TPNW so se že odločile, da umaknejo svoje investicije, kar kaže na obseg vpliva Pogodbe.

Kaj so sedaj prioritete ICAN-a, ko je Pogodba stopila v veljavo?

Naša ključna prioriteta je, da Pogodba postane čim bolj univerzalna, kar predstavlja našo željo, da bi jo podpisalo in ratificiralo čim več držav, s čimer bi se povečal njen pravni vpliv. Nadzorovanje njene implementacije bo prav tako pomembna naloga, saj je to sredstvo prikaza njene učinkovitosti. Nazadnje, javno mnenje je ključno! V Evropi je zahvaljujoč ICAN partnerskih kampanj že vidno povečanje števila ljudi, ki podpirajo Pogodbo (npr. na Finskem 84 % podpore; v Belgiji 77 %). Delo na tem je ključnega pomena in več ljudi kot izvaja pritisk na svoje vlade, da podpiše Pogodbo, močnejša bo Pogodba postala.