Večina ljudi bi bila presenečena, ko bi izvedela, koliko vrst hladnovodnih koral in izjemnih spužev lahko najdemo na dnu Antarktičnega oceana. Celo jaz, znanstvenica, ki je identificirala tri četrtine vseh popisanih skupnosti na morskem dnu, za katere želimo doseči posebno zaščito na Antarktiki, jih nisem videla še nikoli prej!
Torej, nikoli jih še nisem videla v njihovem naravnem okolju. Do zdaj.
Morsko dno tega resnično posebnega kraja nudi dom koralam in drugim živalim, ki ustvarjajo 3D strukture in nudijo zavetje ribam ter življenjski prostor številnim drugim organizmom. Predstavljajo nepogrešljiv element v kompleksnem ekosistemu, ki hrani Antarktični ocean in vse druge večje in bolj poznane vrste v njem, kot so npr. pingvini, tjulnji in kiti.
Razlog za moje sedanje navdušenje, ki je večje kot kadarkoli v zadnjih 25-ih letih odkar sem biologinja, ki preučuje Antarktiko, je, da grem tokrat lahko sama na morsko dno! Za to odpravo sem opravila ogromno raziskav o globini tega edinstvenega oceana in sedaj lahko neposredno vidim to, kar sem preučevala mnogo let.
Običajno je takšno znanstveno raziskovanje težko delo; pregledati moraš ogromne količine stranskega ulova, ujetega v vlečne mreže in nato vse pridobljeno razdeliti v taksonomske skupine za nadaljnjo analizo, kar vzame zelo veliko časa. Ampak ta način dela veliko materiala uniči, kar me je vedno motilo. Ampak tukaj smo, nežno drsimo skozi vodo v podmornici za dve osebi, fotografiramo dokaze in zbiramo nove primerke, ki so morda celo nova vrsta.
Z življenjem morskih nevretenčarjev na področju Antarktike sem postala precej obsedena že v mladih letih. Od takrat naprej sem prišla v stik ali pa sem preučevala nekaj resnično izjemnih skupnosti morskega dna na Antarktiki in sedaj se podajam tja, da najdem dodatna območja, ki potrebujejo posebno zaščito.
Naše raziskovanje morskega dna je izjemnega pomena, saj bomo tako lahko določili specifična območja, ki bi morala imeti prioriteto pri zaščiti pred vedno bolj razširjenim komercialnim ribiškim ladjevjem, ki ogroža dobrobit enega izmed zadnjih nepoškodovanih morskih ekosistemov na svetu; ocean, ki povezuje vse oceane.
Vse morebitne dokaze o obstoju kakršnega koli ‘ranljivega morskega ekosistema’, ki jih bomo našli na tej odpravi, bomo predložili Komisiji za Antarktični ocean. Upamo, da bo popis teh ekosistemov podprl in okrepil našo predložitev predloga za potencialno največje morsko zaščitno območje na svetu.
Rada bi videla, kako se bodo te predloge za zaščiteno morsko območje razvile in dozorele ter bile sprejete s strani Komisije za Antarktični ocean. Pri teh prizadevanjih so moji ter Greenpeaceovi cilji usklajeni in občutim velik privilegij, da lahko z njimi sodelujem pri tem projektu.
Upam, da bodo moje sanje znanstvenika, ki se pravkar uresničujejo – da grem lahko na dno Antarktičnega oceana – pomagale uresničiti še večje sanje: da vidim to območje zaščiteno!
Dr. Susanne Lockhart je biologinja, ki preučuje Antarktiko in prihaja iz California Academy of Sciences, trenutno pa je na Greenpeaceovi ladji Arctic Sunrise v Antarktičnem oceanu.