»Vse skupaj je tako zastalo, da so ministri za najmanjši napredek potrebovali več mesecev intenzivnih pogovorov. Danes predlagano skupno stališče še vedno ni dovolj odločno, da bi prineslo rešitev za evropske ribje staleže in ribiške skupnosti, a ohranja nekaj upanja pred končnimi pogajanji z Evropskim parlamentom. Le še odločnost parlamenta, ki uživa veliko politično in javno podporo, lahko reformo uspešno pripelje do konca,« je izide ministrskega srečanja komentirala Greenpeaceova svetovalka za morsko politiko EU, Saskia Richartz.
Največ nasprotovanja reformi je v Španiji, Franciji, Grčiji, Belgiji in na Portugalskem. Te države še posebej nasprotujejo predvidenemu časovnemu okviru za okrevanje evropskih ribjih staležev in vztrajajo na tem, da se omogočijo izjeme v delu reforme, ki govori o delni prepovedi zavržkov. Nemški minister se je večkrat zavzel za bolj ambiciozno stališče, medtem ko je Švedska kot edina država zavrnila podpis skupnega stališča zaradi njegove premajhne ambicioznosti.
Nino Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, dodaja: »Slovenski ribiči z dogovorjenim ne morejo biti zadovoljni. Pomanjkanje podpore evropskih ministrov ribištvu z majhnim vplivom na okolje ter s tem malim priobalnim trajnostnim ribičem, ki v Sloveniji tvorijo večino vseh ribičev, bo omejilo razvojne priložnosti tudi za naše male priobalne ribiče. Ravno priobalni ribiči morajo biti v središču reforme in korak v pravo smer bi bil prioritetni dostop do ribolovnih zmožnosti zanje. To bi pomenilo dolgoročno preživetje malih ribičev ter s tem ohranjanje tradicije in kulturne identitete, s katero se vsi tako radi povezujemo.«
Evropski parlament in njegova pogajalka, levosredinska poslanka Ulrike Rodust, se bosta morala sedaj odločiti, če bosta nadaljevala pogajanja na podlagi stališč Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Če ministri ne bodo pripravljeni na kompromis, bodo pogajanja povsem zastala in sprejem novih ribiških pravil v letošnjem letu bo ogrožen.
Februarja letos je Evropski parlament z veliko večino podprl korenito reformo trenutne ribiške zakonodaje, ki je pripeljala do več deset let trajajočega prekomernega ribolova in krize evropskega ribištva[1]. Po drugi strani pa so ministri držav EU – še posebej tisti iz velikih ribiških držav – nasprotovali reformam[2].
Greenpeace podpira cilje, ki predvidevajo okrevanje ribjih staležev do leta 2020, zmanjšanje ribolovne flote na trajnostno raven, denarne kazni za države, ki ne bi izvajale predpisov, in popolno prepoved potratne prakse t.i. zavržkov (metanja neželenih rib nazaj v morje).
Konec
Kontakt
Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji: , 040 871 530