{"id":1001,"date":"2017-05-15T10:05:00","date_gmt":"2017-05-15T10:05:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1001\/dr-dejan-savic-fosilna-goriva-bo-treba-prepovedati\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:17","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:17","slug":"dr-dejan-savic-fosilna-goriva-bo-treba-prepovedati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1001\/dr-dejan-savic-fosilna-goriva-bo-treba-prepovedati\/","title":{"rendered":"Dr. Dejan Savi\u0107: Fosilna goriva bo treba prepovedati"},"content":{"rendered":"
\n
\n

S soglasjem uredni\u0161tva Energetika.net objavljamo intervju z dr. Dejanom Savi\u0107em, Greenpeace Slovenija, ki je objavljen na njihovi spletni strani (povezava<\/a>). Tam je ob brezpla\u010dni registraciji na voljo tudi celoten \u010dlanek, spodaj pa objavljamo del le-tega:<\/p>\n

\n

\u00bbEnergetika ni le stvar strokovnjakov. To, da smo jo razumeli kot strokovno temo, o kateri se govori na katedrah fakultet ali v energetskih dru\u017ebah, je velika napaka, ki smo jo delali v zadnjem desetletju,\u00ab je prepri\u010dan dr. Dejan Savi\u0107, zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji. Trdi, da je energetika stvar dru\u017ebenih razprav ter da mora dru\u017eba dolo\u010diti, da si \u017eeli tak\u0161no energetiko, ki bo civilizacijske cilje podpirala, ne pa jih ru\u0161ila. Potrebujemo zakonodajo, ki bi jasno dolo\u010dila, da nekdo ne sme uni\u010devati okolja in bi torej tudi odlo\u010dno prepovedala fosilna goriva, meni Savi\u0107.<\/strong><\/p>\n

\"Zastopnik<\/strong><\/p>\n

\n

Pred kratkim se je Greenpeace Slovenija skupaj s \u0161tevilnimi drugimi nevladnimi organizacijami ostro odzval na napoved dr\u017eave, da bo s skoraj 200 milijoni evrov subvencionirala novo plinsko napravo v Termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL).\u00a0Zakaj tak\u0161en upor?<\/strong>\u00a0<\/p>\n

\u010casa, ko so dr\u017eave dajale subvencije fosilnim gorivom, je konec. \u010ce te subvencije upravi\u010dimo kot pomo\u010d pri prehodu iz najbolj umazanega energenta na naj\u010distej\u0161e fosilno gorivo, to sicer pomeni nek korak naprej, a \u0161e vedno ni dober argument za podelitev subvencije. Nikakor pa ne nasprotujemo temu, da bi obstajala regulacija, ki bi dajala prednost \u010distej\u0161im gorivom pred umazanimi, da bi torej potro\u0161nike potiskala proti \u010distej\u0161im fosilnim gorivom in nato k obnovljivim virom energije (OVE).\u00a0

Kaj konkretno mislite z regulacijo?\u00a0<\/strong>
Glavni argument, ki ga postavljajo zagovorniki plinske elektrarne je, da imamo trenutno decentralizirane sisteme ogrevanja na umazane vire, kot je na primer kurilno olje, ki so manj u\u010dinkoviti kot daljinsko ogrevanje, in da bi s subvencionirano \u0161iritvijo daljinskega ogrevanja na plin ve\u010d ljudi spodbudili k priklju\u010ditvi na ta sistem ter k opu\u0161\u010danju individualnih sistemov.\u00a0
S tem, da je daljinsko ogrevanje \u010distej\u0161e, \u010detudi uporablja isti vir, se strinjam. Daljinsko ogrevanje je zagotovo energetsko najbolj u\u010dinkovit na\u010din ogrevanja urbanih sredi\u0161\u010d. \u010ce bi se ve\u010d ljudi priklju\u010dilo na ta sistem, bi to zagotovo imelo pomemben okoljski u\u010dinek, polega tega bi plin uporabili dvakrat \u2013 tudi za proizvodnjo elektri\u010dne energije. V tem smislu je premik, ki ga na\u010drtuje TE-TOL, upravi\u010den. A brez subvencije cena za odjemalce ne bi bila dovolj zanimiva, zato se za priklju\u010ditev ne bi odlo\u010dili.\u00a0
Dr\u017eavna podpora fosilnim gorivom ni prava smer. Dr\u017eava bi morala s pomo\u010djo regulacije jasno dolo\u010diti, da je uporabe fosilnih virov konec in da si morajo uporabniki v dolo\u010denem obdobju zagotoviti druge vire. V nekem kratkem obdobju bi plin na tem podro\u010dju lahko odigral svojo vlogo, a fosilna goriva je treba izlo\u010diti \u010dim prej. Kako to narediti na socialno mehak na\u010din in koliko \u010dasa si je treba vzeti za to, pa je drugo vpra\u0161anje.\u00a0

Fosilna goriva je torej treba prepovedati?\u00a0<\/strong>
Fosilna goriva je treba umikati iz uporabe ne le s postavljanjem cen \u2013 na primer s CO2<\/sub>\u00a0kuponi in davki, ampak jih je res treba za\u010deti prepovedovati. Za\u010den\u0161i s fosilnimi gorivi, ki najbolj onesna\u017eujejo na\u0161e okolje, kot so na primer premog, dizel, kurilno olje. \u010ce resno mislimo z opustitvijo ve\u010dine fosilnih goriv v treh desetletjih (skladno s Pari\u0161kim sporazumom), ni veliko drugih mo\u017enosti. Podoben pristop je potrebno imeti do ostalih oblik onesna\u017eevanja okolja, kjer je na voljo ekonomsko dostopna \u010distej\u0161a alternativa. \u010ce so denimo centralna kuri\u0161\u010da na lesno biomaso v mestih problem, in vsi vemo, da so, potem jih je treba prepovedati. Potrebujemo zakonodajo, ki dolo\u010di, da nekdo ne sme uni\u010devati okolja in pika. Seveda je to treba narediti postopoma in z ob\u010dutkom za potrebe prebivalstva, izogniti se moramo ustvarjanju socialnih problemov.

Bi Ljubljana lahko postala mesto, ki ne uporablja fosilnih goriv?\u00a0<\/strong>
Absolutno. O tem se moramo za\u010deti resno pogovarjati. \u010ce cel svet opu\u0161\u010da fosilna goriva, ne more Zelena prestolnica ostati brezbri\u017ena. Moti nas, da nimamo celostnega pogleda, kako na\u0161e glavno mesto spraviti iz obstoje\u010dega sistema na sistem, ki ne uporablja fosilnih goriv. Zato smo skepti\u010dni, da bo plin uporabljen le kot most, ampak se bojimo, da bomo z vgradnjo plinske infrastrukture Ljubljano prisilili v ve\u010d desetletno odvisnost od folnih goriv.. Za tako dolgo dobo pa plin ni primerna re\u0161itev. Plin je \u010distej\u0161i od premoga in kurilnega olja, a je \u0161e vedno fosilno gorivo in izpu\u0161\u010da ogljik. Za tega pa v na\u0161em ozra\u010dju ni ve\u010d prostora. O tem nih\u010de v Ljubljani ne razpravlja in to je narobe. Pogre\u0161am vizijo defosilizacije Ljubljane, v kateri bi TE-TOL na plin odigral neko pozitivno prehodno vlogo, ne pa da bodo ob uporabi plina \u0161e naprej kurili tudi premog.\u00a0<\/p>\n

Kako pa bi lahko ogrevali Ljubljan\u010dane?\u00a0<\/strong>
Energetski strokovnjaki pravijo, da bi bilo dobro razmisliti o ve\u010d centralnih enotah daljinskega ogrevanja v delih mesta z najve\u010djo zgo\u0161\u010denostjo prebivalstva, ki bi kot vir uporabljale biomaso. To je ena mo\u017ena vizija brezoglji\u010dnega ogrevanja Ljubljane.\u00a0
Kar nas moti pri zagovoru plinske enote v Ljubljani je, da plinifikacije z omenjeno vizijo sploh niso primerjali. \u010ce bi v primerjavi ugotovili, da bi bil sistem na daljinsko biomaso nekajkrat dra\u017eji, bi bilo potem morda smiselno po\u010dakati, da se tehnologija poceni. A te razprave nikoli ni bilo, zato je na\u0161 pogled na to, kaj Ljubljana zmore, mo\u010dno izkrivljen. S plinsko enoto na subvencije smo bili postavljeni pred dejstvo, zato ostro obsojamo parcialen pristop odgovornih.\u00a0
Za 200 milijonov evrov, ki jih bo dr\u017eava namenila plinu, bi lahko postavili toliko malih son\u010dnih elektrarn, da bi zagotavljale energijo za okoli 50.000 gospodinjstev, ali pa toliko vetrnic, ki bi pokrile porabo 70.000 gospodinjstev.
Ne trdim, da je to alternativa uporabi plina v TE-TOL, ho\u010dem samo pokazati, kaj bi lahko s tem denarjem naredili na drugem podro\u010dju. S tem, ko dr\u017eava subvencionira plin, pa bolj ali manj ohranja obstoje\u010de stanje, medtem ko smo naredili veliko luknjo v vre\u010di financiranja OVE.\u00a0<\/p>\n

A tudi na tem podro\u010dju se premika. Eko sklad je nedavno objavil\u00a0javni poziv o razdelitvi treh milijonov evrov ob\u010danom za samooskrbo z elektriko<\/span><\/a>. Se vam zdi to prava pot?\u00a0<\/strong>
Ta korak zelo pozdravljamo, a poglejmo \u0161tevilke. Za TE-TOL bo \u0161lo 200 milijonov evrov! Vsi se zavedamo, kako velik izziv predstavlja energetska tranzicija v sistem na OVE in kako malo \u010dasa imamo zanjo. In potem se igramo tako, da po\u0161ljemo 200 milijonov evrov v napa\u010dno smer!<\/p>\n

Da bodo imeli OVE vse ve\u010djo vlogo v elektroenergetskem sistemu, ni ve\u010d nobenega dvoma. Kako pa ocenjujete njegovo trenutno stanje?\u00a0<\/strong>
Na\u0161 nacionalni energetski sistem je dober, dobro smo povezani s sose\u0161\u010dino, kar pove\u010duje energetsko varnost in ekonomiko sistema. V bistvu je na\u0161 sistem tako dobro integriran, da ga lahko razumemo kot sistem ve\u010dje mestne \u010detrti v kaki ve\u010dmilijonski prestolnici. In to je odli\u010dno! Zgrajen je bil z najbolj\u0161im znanjem 20. stoletja, dograjevali pa so ga \u0161e prakti\u010dno celo stoletje, in sicer s termoelektrarnami, hidroelektrarnami in tudi z jedrsko elektrarno. To je dedi\u0161\u010dina, ki jo je treba spo\u0161tovati in ceniti.\u00a0
V 20. stoletju je bil izziv, kako elektrificirati dr\u017eavo, kako industriji zagotavljati energijo in to nalogo so predhodne generacije uspe\u0161no opravile. Hvale\u017eni jim moramo biti, da imamo danes zanesljivo in dokaj poceni energijo. Vse so zgradili s svojim denarjem v \u010dasu, ko je bila rev\u0161\u010dina velika. A zdaj smo v 21. stoletju in imamo izzive 21. stoletja.<\/p>\n

Kak\u0161ni so torej dana\u0161nji izzivi?\u00a0<\/strong>
Precej druga\u010dni. Soo\u010damo se s podnebnimi spremembami, tehnologije za pridobivanje energije iz OVE (son\u010dne in vetrne) so kon\u010dno postale poceni, imamo pa zelo malo \u010dasa, da sistem prenovimo. Zagotoviti moramo, da bo sistem omogo\u010dal opustitev fosilnih goriv in uvajanje OVE, da bo imel potrebno fleksibilnost, da bo lahko enako varen, stabilen in zanesljiv ob uporabi nihajo\u010de razpolo\u017eljivih obnovljivih virov, kot so na primer vetrne in son\u010dne elektrarne. Zagotovo je tu cela vrsta izzivov, ki pa jih uspe\u0161no re\u0161ujejo tam, kjer so energetsko tranzicijo \u017ee za\u010deli.
Vse, kar pri tem sistemu kritiziramo, je vedno usmerjeno k pospe\u0161evanju tranzicije. Ko torej nekdo re\u010de, da bi TE\u0160 6 uporabljali do leta 2054, temu ne nasprotujemo z vidika stabilnosti elektroenergetskega sistema ali zaradi \u010desarkoli energetskega, ampak s podnebnega vidika. V atmosferi ni ve\u010d prostora za ve\u010d milijonov ton izpustov toplogrednih plinov iz TE\u0160 6. Neko obdobje si morda \u0161e lahko privo\u0161\u010dimo, da TE\u0160 deluje in ima pomembno vlogo v sistemu, a za tranzicijo imamo izjemno malo \u010dasa. V\u010dasih je kazalo, da imamo \u010das do leta 2050, zdaj, ko se podnebne spremembe tako pospe\u0161ujejo, ka\u017ee, da moramo prehod narediti prej.\u00a0

Po nekaterih podatkih se Slovenija segreva \u0161e hitreje od povpre\u010dja.<\/strong>
Slovenija se segreva dvakrat hitreje od povpre\u010dja. \u010ce nam uspe obrzdati podnebne spremembe, govorimo o 1,5 do 2 stopinji Celzija toplej\u0161em podnebju, kar za Slovenijo pomeni 4 stopinje ve\u010d. To je bistveno druga\u010dna Slovenija, v kateri nas \u010dakajo veliki pretresi in ki prina\u0161a velike spremembe tudi gospodarstvu in kmetijstvu. Napoveduje se nam kopica te\u017eav, o katerih moramo razmi\u0161ljati kot skupnost, na dr\u017eavni ravni. Energetika lahko tukaj nastopa kot nekdo, ki tako razpravo ote\u017euje, ali pa jo pospe\u0161uje.\u00a0<\/p>\n

Lahko gledamo na energetsko tranzicijo kot na prilo\u017enost?\u00a0<\/strong>
Zagotovo. \u010ce bi nekdo v \u010dasih, ko ne vemo, kako ustvarjati nova delovna mesta, ko se zaradi robotizacije zmanj\u0161uje \u0161tevilo zaposlenih, dejal, da ima vizijo programa, ki zahteva pol milijarde nalo\u017eb vsako leto naslednjih 30 let ter da bo ta program zagotovil zaposlovanje, gradnjo infrastrukture, odpiranje visokotehnolo\u0161kih delovnih mest, razvoj industrije, ki bo osvajala znanja, ki so uporabna za cel svet, bi bili tak\u0161ne vizije vsi veseli. In prav to je vizija prehoda na 100-odstotno OVE. Tako je treba to razumeti. Vsi in\u017eenirji, ki so zadr\u017eani nad to idejo, ki ne razumejo, zakaj bi bil nekdo toliko \u00bbnor\u00ab, da bi opustil premog ali jedrsko, \u010de pa imata dobro vlogo v sistemu, ne razmi\u0161ljajo na ta na\u010din \u2013 ne razmi\u0161ljajo o prilo\u017enostih zase, za svoje raziskovalne projekte, o prilo\u017enostih za svoja podjetja, ki se odprejo, \u010de se odlo\u010dimo za tak \u00bbmasiven\u00ab program defosilizacije Slovenije v naslednjih letih. \u010ce bi tranzicijo razumeli na ta na\u010din, mislim, da bi na\u0161o vizijo klasi\u010dni energetiki oziroma vsaj mlaj\u0161i med njimi veliko bolj podpirali kot to velja danes.\u00a0

Kak\u0161en naj bi bil na\u0161 elektroenergetski sistem v naslednjem desetletju?\u00a0<\/strong>
Do leta 2030 je treba poskrbeti za okrepitev omre\u017eij in zgraditi tak\u0161ne zmogljivosti OVE in shranjevalnih sistemov, da z njimi zagotovimo toliko elektri\u010dne energije, kot jo zdaj zagotavljata TE\u0160 6 in TE-TOL, torej okoli 4,5 TWh.\u00a0
Gre za izredno ambiciozen program, saj govorimo o letnih nalo\u017ebah v fotovoltaiko razreda 100 MW, vetrnic 50 do 70 MW na leto, hkrati pa potrebujemo intenzivno gradnjo hidroelektrarn oziroma, \u010de njih ne bomo zgradili, potem bo treba postaviti toliko ve\u010d son\u010dnih in vetrnih elektrarn ter shranjevalnih tehnologij. \u010ce nam to uspe narediti v 10 letih, potem lahko postopoma za\u010dnemo zapirati TE\u0160 6.\u00a0

Zakaj postopoma?\u00a0<\/strong>
Z ekonomskega vidika postopnost sicer res nima smisla, saj se ekonomsko TE\u0160 6 spla\u010da le ob dolo\u010denem \u0161tevilu obratovalnih ur, z energetskega vidika pa ima postopno zapiranje smisel. Uporabljali bi ga v dolo\u010denih obdobjih, na primer pozimi, ali v izrednih vremenskih razmerah. A blizu leta 2030 moramo TE\u0160 opustiti in energije ne smemo ve\u010d pridobivati iz premoga.\u00a0

Toda realno je pri\u010dakovati, da bodo potrebe po elektri\u010dni energiji nara\u0161\u010dale, tudi zaradi elektrifikacije prometa.<\/strong>
To, kar se bo dogajalo na podro\u010dju prometa in kako hitro se bo odvijala njegova elektrifikacija, bo zagotovo vplivalo na povpra\u0161evanje po elektriki. Od tega je potem v veliki meri odvisno, ali se moramo odlo\u010diti za \u0161e bolj intenziven program postavljanja son\u010dnih in vetrnih elektrarn. Zavedati pa se je treba, da bomo vetrnice na neki to\u010dki zgradili in potem nam ostanejo le \u0161e z energetskega vidika nezanimive lokacije. V tem smislu je vetrni potencial omejen.\u00a0
Fotovoltaika pa nima tehni\u010dnih omejitev. Glavne omejitve so, do kod je smiselno iti z vidika sistema. 1000 MW fotovoltaike lahko sistem ob nekaterih smiselnih nadgradnjah relativno dobro prenese, 3000 MW fotovoltaike pa pomeni velik \u0161ok za sistem na urni ravni vsak dan in velik vpra\u0161aj za sistem v zimskem \u010dasu.\u00a0

Kar veliko izzivov, ki jih bo treba re\u0161iti \u2026\u00a0<\/strong>
To so izzivi, s katerimi se bomo ukvarjali po prvem desetletju, do takrat pa moramo intenzivno graditi son\u010dne elektrarne in vetrnice povsod, kjer smo identificirali, da je to nesporno. Nacionalni energetski program (NEP) je identificiral 14 obmo\u010dij. Na vsakem od teh obmo\u010dij bi lahko stal vetrni park. Skupaj so predvideli okoli 700 MW vetrnic. Na\u0161e stali\u0161\u010de je, da je teh 700 MW treba postaviti \u010dim prej. Kajti te elektrarne bodo od trenutka, ko bodo postavljene, proizvajale \u010disto energijo.<\/p>\n

Te\u017eavo bi najbr\u017e predstavljalo njihovo vklju\u010devanje v omre\u017eje.
<\/strong>Res je, zato jih ne moremo postaviti v letu dni. Toda opozoril bi na zanko, v katero se ujamemo tako tisti, ki zagovarjamo hiter scenarij prehoda na OVE, kot tudi tisti, ki so do tega scenarija zadr\u017eani.\u00a0
Druga stran dopu\u0161\u010da, da bi bilo leta 2050 60 % elektrike iz OVE, ostalo pa bi dobili iz jedrske elektrarne. Zagovarjajo bolj ali manj klasi\u010dno energetiko, v zadnjih desetletjih pa naj bi se zgodil velik pospe\u0161ek OVE. Zdi se, kot da njihov scenarij ne predvideva pretresov, ampak ka\u017ee neko kontinuiteto, mehkobo \u2026 Toda tudi v tem primeru govorimo o 60 % elektrike iz OVE, tudi v tem primeru potrebujemo pametna omre\u017eja, hranilnike energije, razmi\u0161ljati moramo o nekompatibilnosti pasovne ali trapezne proizvodnje iz NEK in \u00bb\u017eage\u00ab, ki jo povzro\u010dajo OVE. Ni samo na\u0161 scenarij tisti, ki prina\u0161a izzive za stabilnost omre\u017eja …

Vsi pa se strinjate, da bodo v nekem doglednem \u010dasu v energetiki prevladovali OVE.<\/strong>\u00a0
Dr\u017ei, ampak mislim, da je ta \u00bbdogledni \u010das\u00ab zelo ohlapen pojem. Zanje to lahko pomeni konec 21. stoletja; dvomim, da OVE vidijo kot resne proizvajalce elektri\u010dne energije.\u00a0
Zato mislim, da se je treba najresneje pogovarjati o naslednjih petih letih, zelo resno o naslednjih desetih letih, strate\u0161ko pa o dvajsetih letih. Perspektiva, ki jo bo Energetski koncept Slovenije (EKS) dolo\u010dil do leta 2055, je skoraj nepomembna. Kaj nam pomaga, \u010de re\u010demo, da bomo leta 2055 na 100 % OVE, \u010de prvih deset let na tem podro\u010dju ne bomo ni\u010d naredili. Tako kot smo pravkar pri\u010da \u0161tiriletnemu zastoju na tem podro\u010dju.\u00a0
Bolj se mi zdi pomembno razmi\u0161ljati o naslednjem desetletju, tudi z vidika potencialnih investitorjev, ki \u010dakajo, da se slika izkristalizira. V zadnjem razpisu za OVE je bilo prijavljenih za ve\u010d sto MW vetrne energije potencialnih projektov, ki so zainteresirani za subvencioniranje. To pomeni, da imamo investitorje, ki so za\u010deli razvijati projekte, ki \u017ee imajo nagledane tehnologije, lokacije, izvajajo \u0161tudije. Ampak zaradi negotovosti, v katero smer bo \u0161la dr\u017eava, se ti projekti ne uresni\u010dijo. To pomeni, da imamo zelo velik potencial, da se za\u010dnejo stvari zelo hitro odvijati, \u010de dr\u017eava jasno pove, kaj bo spodbujala v naslednjih desetih letih.\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n

Vle\u010denje \"energetske\" vrvi. (c) Greenpeace.<\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S soglasjem uredni\u0161tva Energetika.net objavljamo intervju z dr. Dejanom Savi\u0107em, Greenpeace Slovenija, ki je objavljen na njihovi spletni strani (povezava). Tam je ob brezpla\u010dni registraciji na voljo tudi celoten \u010dlanek, spodaj pa objavljamo del le-tega:<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":1002,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[32,33],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-1001","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-brezpremoga","tag-tes","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1001","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1001"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1001\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1004,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1001\/revisions\/1004"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1002"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1001"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1001"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1001"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=1001"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}