{"id":1019,"date":"2018-12-07T00:00:00","date_gmt":"2018-12-07T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1019\/podnebni-pogajalci-kaj-pa-pozari\/"},"modified":"2023-06-01T16:17:05","modified_gmt":"2023-06-01T16:17:05","slug":"podnebni-pogajalci-kaj-pa-pozari","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/1019\/podnebni-pogajalci-kaj-pa-pozari\/","title":{"rendered":"Podnebni pogajalci \u2013 kaj pa po\u017eari?"},"content":{"rendered":"

Novo poro\u010dilo \u00bbIzgubljeno v dimu: podnebne posledice po\u017earov v naravi\u00ab<\/h2>\n<\/p>\n
\n\tAmsterdam, Nizozemska \u2013 Novo poro\u010dilo \u00bbIzgubljeno v dimu: podnebne posledice po\u017earov v naravi\u00ab, ki ga je v tem tednu objavil Greenpeace International, ugotavlja, da po\u017eari v naravi ogromno prispevajo k podnebnim spremembam, pri \u010demer jih nekatere dr\u017eave ne spremljajo v zadovoljivi meri in ne poro\u010dajo o s tem povezanih emisijah. \u010ce bomo \u0161e naprej ignorirali posledice po\u017earov za podnebje, se bomo le ste\u017eka lahko dr\u017eali za\u010drtanih okvirov za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 \u00b0C, kot to dolo\u010dajo cilji iz Pari\u0161kega sporazuma.\n<\/div>\n
\n

Po podatkih iz raziskave (prenos poro\u010dila, .pdf<\/a>) naj bi bil obseg bruto emisij CO2<\/sub> kot posledice po\u017earov v naravi skoraj 8Gt CO2 \u2013 to je ve\u010d kot dvakratna vrednost skupnih emisij industrije fosilnih goriv v EU v letu 2016 in predstavlja skoraj 25 % globalnih letnih emisij CO2<\/sub> iz naslova fosilnih goriv.[1]<\/p>\n

\"Po\u017eari<\/p>\n

\u00bbPodnebne spremembe, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, so vzrok za po\u017eare, slednji pa pospe\u0161ujejo podnebne spremembe. \u010cas je, da prekinemo ta za\u010darani krog,\u00ab pravi Anton Beneslavskiy, vodja projektov na podro\u010dju po\u017earov v naravi pri Greenpeaceu Rusija. \u00bbPo\u017eari v naravi predstavljajo gro\u017enjo, a obenem tudi prilo\u017enost. Najve\u010d po\u017earov v dr\u017eavah, kot so Brazilija, Rusija in Indonezija, povzro\u010dijo ljudje, kar pomeni, da bi jih bilo mogo\u010de prepre\u010diti in se tako izogniti ogromnim koli\u010dinam emisij.\u00ab<\/p>\n

Poro\u010dilo vsebuje \u0161tudije primerov iz nekaterih izmed najbolj gozdnatih dr\u017eav na svetu: Brazilije, Rusije in Indonezije. Te dr\u017eave imajo ogromna obmo\u010dja tropskih oziroma borealnih gozdov in zato predstavljajo klju\u010dna obmo\u010dja z vidika po\u017earov in podnebnih sprememb. A prav te dr\u017eave dosledno pomanjkljivo poro\u010dajo o emisijah CO2<\/sub> iz naslova po\u017earov. Tako na primer Rusija ne poro\u010da o emisijah zaradi gozdnih po\u017earov v 23 % odstotkih gozdov v dr\u017eavi.[2] To pomeni, da ostajajo nezabele\u017eene emisije iz po\u017earov v skoraj \u010detrtini ruskih gozdov.<\/p>\n

Emisije CO2<\/sub> zaradi po\u017earov v Braziliji, Rusiji in Indoneziji so zaradi kombinacije neu\u010dinkovitega spremljanja in neto\u010dnega poro\u010danja mo\u010dno podcenjene. Kot ugotavlja poro\u010dilo, niso upo\u0161tevane emisije \u010drnega ogljika in posledice izgube potenciala za ponor ogljika. Brez ustreznega poro\u010danja ta problem ostaja neviden in tako ne moremo izvajati ukrepov za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 \u00b0C.<\/p>\n

Greenpeace poziva odlo\u010devalce na globalni in nacionalni ravni, naj urgentno ukrepajo v zvezi s \u010dedalje ve\u010djimi vplivi po\u017earov na podnebne spremembe. IPCC bi moral poskrbeti za navodila glede izra\u010dunavanja pogorelih obmo\u010dij, odpraviti zakonodajne vrzeli, ki omogo\u010dajo, da dr\u017eave ne upo\u0161tevajo emisij ogljika iz naslova gozdnih po\u017earov, ter zahtevati, da so v nacionalna poro\u010dila vklju\u010dene tudi emisije \u010drnega ogljika.<\/p>\n

\n

Kontakt<\/strong><\/p>\n

Katja Hu\u0161<\/strong>, Greenpeace CEE v Sloveniji, katja.hus@greenpeace.org<\/a>