{"id":1072,"date":"2015-03-24T00:00:00","date_gmt":"2015-03-24T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1072\/crni-dnevi-za-modri-jadran\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:26","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:26","slug":"crni-dnevi-za-modri-jadran","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/1072\/crni-dnevi-za-modri-jadran\/","title":{"rendered":"\u010crni dnevi za modri Jadran"},"content":{"rendered":"

Kampanja za za\u0161\u010dito skupnega morja S.O.S. za Jadran se za\u010denja tudi v Sloveniji<\/h2>\n<\/p>\n
\n\tGreenpeace v Sloveniji opozarja na nesprejemljivost
\nna\u010drtov vlade Republike Hrva\u0161ke za raziskovanje in \u010drpanje nafte oziroma plina v
\nhrva\u0161kem delu Jadrana ter se pridru\u017euje kampanji S.O.S za Jadran, ki se na
\nHrva\u0161kem vztrajno in uspe\u0161no bojuje proti vladnim na\u010drtom.\n<\/div>\n
\n

V ponedeljek, 16. marca, se je v okviru postopka \u010dezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji za\u010dela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in \u010drpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Hrva\u0161ke. Gre za nov primer projekta, pri katerem bi ekonomska kratkovidnost poteptala nujnost opu\u0161\u010danja fosilnih goriv ter ignorirala tveganja, ki bi jih na\u010drtovane aktivnosti imele na tako dragocen morski ekosistem in lokalne skupnosti, ki so od njega odvisne.<\/p>\n

Vodja Greenpeace v Sloveniji mag. Nina \u0160tros<\/strong> na\u010drte komentira: \u00bbDanes vemo, da moramo pustiti ve\u010dino zalog nafte, premoga in plina v tleh, \u010de se \u017eelimo izogniti najbolj uni\u010dujo\u010dim posledicam podnebnih sprememb. Leto 2014 se bo zapisalo v zgodovino kot leto, ko so emisije toplogrednih plinov dosegle vrh in zdaj je na nas, da ukrenemo vse kar je v na\u0161ih mo\u010deh, da se trend obrne navzdol. Predlagani na\u010drti bi za nekaj drobi\u017ea, ki bi \u0161el ostankom fosilne industrije, ne le ogrozili zmo\u017enost doseganja tega cilja, temve\u010d bi krhek ekosistem Jadrana in od njega odvisne dejavnosti izpostavili neupravi\u010denemu tveganju zelo dolgotrajnih in te\u017eko popravljivih posledic. Spremljajo\u010da strate\u0161ka \u0161tudija presoje vplivov tega na\u010drta na okolje, ki bi naj tak\u0161na tveganja preu\u010dila, je bila narejena v rekordno hitrem \u010dasu, pu\u0161\u010da odprtih veliko vpra\u0161anj, tudi \u010dezmejnih vplivov na slovensko morje in obalo ne obravnava podrobneje<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem se je pod imenom S.O.S za Jadran zdru\u017eilo ve\u010d nevladnih organizacij (Zeleni forum, Greenpeace na Hrva\u0161kem in WWF Adria), ki od hrva\u0161ke vlade zahtevajo opustitev teh na\u010drtov, zagovarjajo pa tudi moratorij na \u010drpanje nafte v Jadranu. Greenpeace v Sloveniji se pridru\u017euje njihovi kampanji, s \u010dimer omogo\u010da, da tudi slovenska javnost pripomore k za\u0161\u010diti skupnega Jadrana pred novo naftno `avanturo\u00b4. S tem namenom so danes na tiskovni konferenci skupaj s kolegi iz koalicije S.O.S. za Jadran predstavili spletno platformo, kjer so bodo do zaklju\u010dka javnega posvetovanja, 16. aprila, zbirali glasovi podpore za koalicijo S.O.S. za Jadran<\/a> in njihov boj za Jadran, ki ga ne bodo kazile naftne plo\u0161\u010dadi.<\/p>\n

Vodja Greenpeace na Hrva\u0161kem Zoran Tomi\u0107<\/strong>\u00a0opozarja: \u00bbHrva\u0161ka je izrazito turisti\u010dna dr\u017eava. Letni prihodki od turizma zna\u0161ajo 7,5 mrd EUR in nenehno rastejo. Prihodki od nafte, ki bi ostali na Hrva\u0161kem, bi bili 100-krat manj\u0161i. Nevarnost razlitja nafte je resni\u010dna, ne le teoreti\u010dna. V preteklih desetih letih smo bili v svetu pri\u010da ve\u010d katastrofalnim dogodkom. V zaprtem morju, kakr\u0161no je Jadran, bi tak\u0161na nesre\u010da uni\u010dila edinstveno obalo in dobesedno potopila turizem kot najpomembnej\u0161o gospodarsko panogo.<\/em>\u00ab<\/p>\n

Predstavnik WWF Adria Bojan Stojanovi\u0107<\/strong> pa dodaja:\u00a0\u00bbV tako zaprtem vodnem obmo\u010dju, kot je Jadransko morje, je potrebno kar 80 let za izmenjavo morske vode, in \u017ee ena sama nesre\u010da lahko pomeni katastrofo za morske ekosisteme in morska zavarovana obmo\u010dja. Kratkoro\u010dni obeti, da bi naftna in plinska industrija postali prevladujo\u010di industriji v regiji, ogro\u017eajo tudi interese tradicionalnih dejavnosti in lokalnih skupnosti, ki se zana\u0161ajo na zdrave in funkcionalne ekosisteme, kot so turizem, ribolov in ribogojstvo. Izkori\u0161\u010danje nafte in plina v Jadranu bo le \u0161e pove\u010dalo na\u0161o odvisnost od fosilnih goriv, kar je za dr\u017eavo, ki ima tako bogate vire \u010diste obnovljive energije, popoln nesmisel.<\/em>\u00ab<\/p>\n

Sporo\u010dilo za javnost, pdf<\/a>.<\/p>\n

Ve\u010d o kampanji in na\u0161ih stali\u0161\u010dih lahko najdete na na\u0161i spletni strani<\/a> in v spremljajo\u010dem dokumentu Pogosta vpra\u0161anja in odgovori<\/a>.<\/p>\n

Kontakt<\/strong>: Nina \u0160tros<\/strong>, vodja Greenpeace CEE v Sloveniji, +386 40 871 530, nina.stros@greenpeace.org<\/a>