{"id":1095,"date":"2015-03-11T00:00:00","date_gmt":"2015-03-11T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1095\/jedrska-varnost-stiri-leta-po-fukusimi\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:28","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:28","slug":"jedrska-varnost-stiri-leta-po-fukusimi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/1095\/jedrska-varnost-stiri-leta-po-fukusimi\/","title":{"rendered":"Jedrska varnost \u0161tiri leta po Fuku\u0161imi"},"content":{"rendered":"

Slovenski akcijski na\u010drt pomanjkljiv in v zaostanku z izvajanjem<\/h2>\n<\/p>\n
\n\tGreenpeace je naro\u010dil analizo izvajanja in posodobitev nacionalnih akcijskih na\u010drtov, ki so iz\u0161li iz procesa Evropskega odziva na katastrofo v Fuku\u0161imi. Glede na ugotovitve analize Greenpeace opozarja na pomanjkljivost slovenskega akcijskega na\u010drta in zaostajanje z izvajanjem na\u010drtovanih varnostnih ukrepov v jedrski elektrarni Kr\u0161ko (NEK).\n<\/div>\n
\n

Po jedrski katastrofi v Fuku\u0161imi na Japonskem, ki se je za\u010dela 11. marca 2011, sta Evropska komisija in Skupina evropskih regulatorjev jedrske energije (ENSREG) za\u010dela s t.i. stresnimi testi vseh evropskih jedrskih elektrarn. Ti stresni testi so leta 2013 vodili k oblikovanju Nacionalnih akcijskih na\u010drtov (NacP). Greenpeace je skozi vsa leta kriti\u010dno spremljal ta proces. Leta 2013 je organizacija naro\u010dila neodvisno oceno NacP za 13 jedrskih elektrarn v Evropi, ki jo je spremljalo tudi poro\u010dilo z Greenpeacovimi ugotovitvami.<\/p>\n

Sedaj je ENSREG zahteval, da nacionalni regulatorji jedrske energije podajo pregled stanja izvajanja njihovega NacP in izvedejo posodobitev na\u010drta. Greenpeace je ponovno naro\u010dil neodvisno oceno predlo\u017eenih na\u010drtov za istih 13 jedrskih elektrarn, med njimi tudi NEK.<\/p>\n

Nova analiza opozarja na pomanjkljivosti NacP za NEK: nezadostno upo\u0161tevanje visokega seizmi\u010dnega tveganja na obmo\u010dju jedrske elektrarne<\/span>, neznano je stanje novih protipoplavnih ukrepov, nejasen je \u010dasovni potek izvedbe ukrepov zoper ekstremne vremenske ujme. Ve\u010d klju\u010dnih nadgradenj je bilo prelo\u017eenih za tri leta, med drugim izbolj\u0161anje baterijskega sistema, implementacija sekundarnega toplotnega ponora, vgradnja mobilnih toplotnih izmenjevalcev in nove zasilne kontrolne sobe. Tudi sama zamuda deluje finan\u010dno zahtevna za NEK. Poro\u010dilo sicer pregleduje trenutno stanje in ne analizira dejstva, da si je NEK pridobila prehodno obdobje za re\u0161evanje te\u017eav.<\/p>\n

Predstavnik Greenpeaca v Sloveniji, Matja\u017e Dove\u010dar<\/strong>, komentira ugotovitve:<\/p>\n

Slovenija mora dosledno slediti smernicam jedrske varnosti, ki so se oblikovale iz izku\u0161enj v Fuku\u0161imi. Slovenska Uprava za jedrsko varnost (URSJV) mora<\/em> zahtevati rigorozno izvajanje varnostnih ukrepov in pri svojem delu upo\u0161tevati nova znanja, ki izhajajo iz \u0161e vedno trajajo\u010de katastrofe v Fuku\u0161imi. Prav tako pozivamo NEK, da<\/em> opravi vse potrebne nadgradnje in razre\u0161i varnostne pomanjkljivosti v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu. <\/em>Pomanjkanje finan\u010dnih sredstev ne more biti opravi\u010dilo za zamudo, saj tudi avtomobila, ki ne prestane tehni\u010dnega pregleda, ne damo na cesto.<\/em><\/p>\n

Jedrska energija v Evropi se soo\u010da z veliki te\u017eavami. Obstoje\u010di jedrski reaktorji se starajo, njihovi stro\u0161ki vzdr\u017eevanja in varnostna tveganja nara\u0161\u010dajo, nere\u0161eno ostaja vpra\u0161anje visoko radioaktivnih odpadkov, gradnje novih nukleark pa se zaradi vrtoglavih cen zana\u0161ajo na dr\u017eavno financiranje. Za Slovenijo to pomeni, da mora opustiti vse na\u010drte za gradnjo dodatne jedrske elektrarne (NEK II), <\/em>pred dokon\u010dno potrditvijo podalj\u0161anja obratovanja NEK za nadaljnjih 10 let pa se mora opraviti nova presoja vplivov na okolje po ESPOO in Aarhu\u0161ki konvenciji.<\/em><\/p>\n

Greenpeace na podlagi te analize ocenjuje, da v Evropi odziv na Fuku\u0161imo ne vzbuja dovolj zaupanja v to, da so bile vse izku\u0161nje te katastrofe upo\u0161tevane pri zagotavljanju varnosti jedrskih reaktorjev. V vseh dr\u017eavah so NacP posodobljene razli\u010dice na\u010drtov iz leta 2012. Nobenih ocen ni bilo opravljenih na podlagi novih znanj iz te, \u0161e vedno trajajo\u010de katastrofe v Fukushimi Daiichi, niti zaradi drugih dogodkov v jedrskih elektrarnah, npr. nedavno odkritje velikega \u0161tevila razpok v reaktorskih tla\u010dnih posodah v Doel 3 and Tihange 2 v Belgiji. Prav tako ni jasno, kateri ukrepi iz originalnih NacP so bili opu\u0161\u010deni oziroma, ali so bile narejene izjeme za nekatere reaktorje, in zakaj.<\/p>\n

Greenpeace je v svojem poro\u010dilu Energy Revolution, ki ga je pripravil v sodelovanju z In\u0161titutom za tehni\u010dno termodinamiko pri nem\u0161kem vesoljskem centru (DLR), \u017ee uspel dokazati, da lahko ob hkratnem zagotavljanju stabilne in varne oskrbe z energijo, s pomo\u010djo \u017ee sedaj razpolo\u017eljivih tehnologij za izkori\u0161\u010danje obnovljivih virov energije ter ve\u010dje energetske u\u010dinkovitosti, dose\u017eemo tako potrebne podnebne cilje ob hkratnem opu\u0161\u010danju uporabe jedrske in fosilne energije.<\/p>\n

Sporo\u010dilo za javnost v pdf obliki<\/a>, Briefing o stresnih testih<\/a>.<\/p>\n

Kontakt <\/strong><\/p>\n

Matja\u017e Dove\u010dar, \u00a0<\/strong>Greenpeace CEE v Sloveniji, +386 41\u00a0589 549<\/a>, matjaz.dovecar@greenpeace.org<\/a>