{"id":1442,"date":"2019-03-21T10:42:29","date_gmt":"2019-03-21T10:42:29","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/?p=1442"},"modified":"2023-06-01T16:16:53","modified_gmt":"2023-06-01T16:16:53","slug":"popis-blagovnih-znamk-odpadkov-pomembno-orodje-pritiska-na-proizvajalce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/1442\/popis-blagovnih-znamk-odpadkov-pomembno-orodje-pritiska-na-proizvajalce\/","title":{"rendered":"Popis blagovnih znamk odpadkov pomembno orodje pritiska na proizvajalce"},"content":{"rendered":"

Ljubljana, 21. marec 2019 – Ob svetovnem dnevu voda in neuradnem za\u010detku \u010distilnih akcij v lokalnih skupnostih Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji objavljajo rezultate popisa blagovnih znamk odpadkov, odzive njihovih proizvajalcev in vabijo k popisu tudi pri spomladanskem \u010di\u0161\u010denju.<\/p>\n

V ospredju \u0161e zadnje vseslovenske akcije O\u010distimo Slovenijo, ki je potekala 15. septembra 2018, je bilo ozave\u0161\u010danje o prepre\u010devanju nastajanja odpadkov, zato je na dan akcije poleg odstranjevanja odpadkov iz narave in drugih dru\u017ebenih aktivnosti potekalo tudi popisovanje blagovnih znamk odpadkov (rezultate najdete tukaj<\/a>). Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji so v sklopu globalne mre\u017ee Break Free From Plastic pripravili in obdelali zbrane podatke iz dvanajstih lokacij. Po namembnosti je najve\u010dji dele\u017e predstavljala embala\u017ea za hrano, med vrstami plastike pa prvo mesto zaseda PET, ki se najpogosteje uporablja za plastenke pija\u010d.<\/p>\n

\"Plastic<\/p>\n

Okoljevarstveni organizaciji sta 15 proizvajalcev oz. distributerjev najpogosteje najdenih blagovnih znamk pozvali k odzivu in predstavitvi ukrepov za izbolj\u0161anje stanja. Odzvalo se je dvanajst proizvajalcev, katerih skupni imenovalec je zavedanje problematike pa tudi opozarjanje na neodgovorno obna\u0161anje potro\u0161nikov. Za odpadke v naravi smo odgovorni vsi, tako potro\u0161niki, kot proizvajalci, trgovci in dr\u017eava. Pa vendar je iz odzivov, razen redkih izjem, razbrati bore malo konkretnih ukrepov, ki bi pripomogli k zmanj\u0161anju pojavnosti nepravilnega odlaganja odpadkov.<\/p>\n

Iz odzivov je razviden \u0161e en vidik embala\u017ene krize \u2014 podjetja v dobri veri zaupajo \u201csvojim\u201d shemam za ravnanje z odpadki, da bodo poskrbele za njihove izdelke po tem, ko postanejo odpadki. Ker pa raz\u0161irjena odgovornost proizvajalca pri nas \u0161epa, je v praksi velik manko njihove prisotnosti, proizvajalci pa se posve\u010dajo predvsem lastni snovni u\u010dinkovitosti. Izpostavljajo na\u010delno reciklabilnost nekaterih izdelkov, a le Fructal dejansko skrbi za ponovno uporabo svoje odpadne embala\u017ee za izdelavo novih izdelkov, Pivovarna La\u0161ko Union pa zmanj\u0161uje te\u017eo plastenk in jih pilotno nadome\u0161\u010da z drugimi materiali. Okoljevarstveniki pogre\u0161ajo predvsem razmi\u0161ljanje o zmanj\u0161evanju koli\u010dine embala\u017ee, ponovni uporabi, sistemih vra\u010danja, polnjenju in prehodu na nove na\u010dine dostavljanja izdelkov.<\/p>\n

Enega od najbolj pozitivnih ukrepov je po drugi strani letos sprejelo podjetje Spar. Kupcem je tako omogo\u010deno, da na postre\u017enih oddelkih za shranjevanje \u017eivil uporabijo steklene ali plasti\u010dne embala\u017ee, ki jih prinesejo s seboj.<\/p>\n

Na splo\u0161no pa glede na vse odzive z ambicioznostjo slovenskih proizvajalcev in distributerjev ne moremo biti zadovoljni. Zato Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji organizatorje spomladanskih \u010distilnih akcij pozivajo, da sodelujejo v popisu odpadkov, saj je to pomembno orodje identifikacije najbolj problemati\u010dnih izdelkov in pritiska na proizvajalce, obe organizaciji pa sta se zavzeli, da zbrani podatki ne bodo le mrtva \u010drka na papirju.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dodatne informacije:<\/strong><\/p>\n