{"id":1780,"date":"2019-05-15T15:02:43","date_gmt":"2019-05-15T15:02:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=1780"},"modified":"2023-06-01T16:16:43","modified_gmt":"2023-06-01T16:16:43","slug":"ce-ti-je-mar-za-okolje-bi-ti-moralo-biti-mar-za-evropske-volitve","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/1780\/ce-ti-je-mar-za-okolje-bi-ti-moralo-biti-mar-za-evropske-volitve\/","title":{"rendered":"\u010ce ti je mar za okolje, bi ti moralo biti mar za evropske volitve"},"content":{"rendered":"

Kaj ti pride na misel, ko pomisli\u0161 na EU? Svoboda gibanja? Evropska dol\u017eni\u0161ka kriza?<\/em><\/p>\n

Kaj pa varstvo okolja? Varovanje \u017eivega sveta ni nekaj, na kar naravno pomisli ve\u010dina med nami, ko govorimo o tem, za kaj je odgovorna EU. Zato boste morda presene\u010deni, \u010de vam povemo, da se velik del zakonodaje EU ukvarja s tem, kako \u010dista morata biti na\u0161 zrak in na\u0161a voda, ali kako moramo pridelovati na\u0161o hrano in proizvajati energijo.<\/em><\/p>\n

To je ena izmed plati Evropske unije, o katerih le redko govorimo. Toda EU je uveljavila \u017ee na desetine zakonov in direktiv, katerih cilj je za\u0161\u010dita narave.<\/p>\n

EU je storila \u017ee veliko dobrih stvari za okolje. In \u010de bomo Evropejci na volitvah v Evropski parlament, ki bodo potekale maja letos, izvolili prave ljudi, bo lahko naredila \u0161e ve\u010d.<\/p>\n

Kaj je EU storila za okolje?<\/strong><\/p>\n

Od 70\u2011ih let prej\u0161njega stoletja naprej je EU sprejela vrsto okoljskih predpisov, namenjenih za\u0161\u010diti naravnih habitatov, ohranitvi \u010distega zraka in vode, zagotavljanju ustreznega odlaganja odpadkov, za\u0161\u010diti pred strupenimi kemikalijami in zmanj\u0161anju emisij toplogrednih plinov, ki povzro\u010dajo podnebne spremembe.<\/p>\n

Nekateri izmed teh zakonov so tako u\u010dinkoviti, da se onesna\u017eevalne industrije<\/a> zelo trudijo, da bi se jih znebile.<\/p>\n

Za za\u010detek je EU uveljavila sve\u017eenj zakonov, katerih cilj je izbolj\u0161anje kakovosti zraka, ki ga dihamo. Njihov namen je prepre\u010diti avtomobilski industriji, da bi prodajala vozila, ki zelo onesna\u017eujejo okolje, ter omejiti onesna\u017eevanje zraka na gosto naseljenih obmo\u010djih.<\/p>\n

Kot \u010dlanice EU se lahko dr\u017eave, ki ne spo\u0161tujejo tovrstne evropske zakonodaje, soo\u010dijo celo s sodnimi postopki \u2013 natan\u010dno to se na primer dogaja vladam \u0161estih dr\u017eav<\/a>, ki niso uspele zbolj\u0161ati kakovosti zraka, ki ga dihajo njihovi dr\u017eavljani.<\/p>\n

\"Greenpeaceovi

Greenpeaceovi aktivisti na protestu v Stuttgart, kjer zahtevajo ukrepanje na podro\u010dju onesna\u017eenosti zraka.<\/p><\/div>\n

EU ima tudi strogo zakonodajo za za\u0161\u010dito na\u0161ih rek, jezer, mokri\u0161\u010d, potokov, obalnih voda in podtalnice. Vendar pa so v \u0161tevilnih primerih znova nacionalne vlade tiste, ki ne izpolnjujejo teh zahtev. Tako mora na primer Evropska komisija\u2013 izvr\u0161ilna veja EU \u2013 okrepiti ukrepe, da zagotovi, da bodo dr\u017eave \u010dlanice spo\u0161tovale pravila EU glede onesna\u017eevanja vode<\/a>.<\/p>\n

\u0160e en primer tega, kar je \u017ee naredila EU, so zakoni glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), po katerih sta obvezna ocena tveganja in ozna\u010devanje vseh gensko spremenjenih pridelkov in \u017eivali.<\/p>\n

Zaradi tak\u0161nih pravil o GSO kmetje v EU gojijo zelo malo gensko spremenjenih polj\u0161\u010din<\/a>, to pa omejuje posledice gojenja gensko spremenjenih polj\u0161\u010din, odpornih na herbicide, ki rastejo na poljih, prepojenih z nevarnimi kemikalijami, kot je glifosat. Ni pa presenetljivo, da se agrokemi\u010dna industrija in nekatere dr\u017eave zavzemajo za razveljavitev tak\u0161nih zakonov.<\/p>\n

Kmetijske subvencije in trgovinski sporazumi<\/strong><\/p>\n

Kljub na splo\u0161no pozitivnim rezultatom je potrebno storiti \u0161e veliko na podro\u010dju reform nekaterih izmed najpomembnej\u0161ih politik EU, ki \u0161e vedno povzro\u010dajo ogromne okoljske stro\u0161ke ter ote\u017eujejo varovanje narave in zdravega podnebja.<\/p>\n

Skupna kmetijska politika EU \u2013 bolj znana pod kratico SKP \u2013 pomeni, da se kmetijske subvencije uporabljajo za okoljski \u0161kodljive industrijske oblike kmetovanja. To pomeni, da se denar davkopla\u010devalcev EU uporablja za financiranje dejavnosti, ki onesna\u017eujejo na\u0161 zrak, zemljo in vodo, kr\u010dijo prostor za prosto\u017eive\u010de \u017eivali ter povzro\u010dajo nastajanje ogromnih koli\u010din toplogrednih plinov. EU mora ta sredstva nujno preusmeriti v spodbujanje ekolo\u0161kega kmetijstva<\/a>, da za\u0161\u010diti prav tiste vire, od katerih je odvisna na\u0161a proizvodnja hrane.<\/p>\n

Trgovinski sporazumi EU so dopustili, da ima okoljski odtis tudi vse ve\u010d drugih dr\u017eav po svetu \u2013 na primer z zagovarjanjem destruktivnega industrijskega kmetijskega sistema, ki spodbuja uporabo zemlji\u0161\u010d za gojenje \u017eivalskih krmil namesto hrane za ljudi.<\/p>\n

Nekateri trgovinski sporazumi, kot je npr. sporazum med EU in Kanado, bi lahko poleg tega omogo\u010dili globalnim korporacijam, da prek posebnih investicijskih sodi\u0161\u010d izpodbijajo zdravstvene in okoljske standarde.<\/p>\n

\"Akcija

Akcija proti trgovinskim sporazumom v \u0160vici.<\/p><\/div>\n

Zakaj se udele\u017eiti evropskih volitev?<\/strong><\/p>\n

Najbolj o\u010ditna in nujna te\u017eava, s katero se mora spoprijeti EU, je globalna podnebna kriza. Ker gre za globalen problem, je potrebna mednarodna re\u0161itev zanj. Zato je EU kot mo\u010dan blok dr\u017eav, ki sodelujejo, v bolj\u0161em polo\u017eaju za re\u0161evanje problema kot katera koli posamezna dr\u017eava \u010dlanica.<\/p>\n

EU je trenutno najbolj razvita velika ekonomija, ki se lahko resno spopade s podnebnimi spremembami. EU si je \u017ee zastavila cilje in oblikovala ukrepe za zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov. A ti \u0161e vedno niso dovolj ambiciozni, da bi dvig globalne temperature omejili na manj kot 1,5 stopinj Celzija, ki predstavlja zgornjo mejo, \u010de se \u017eelimo izogniti najhuj\u0161im posledicam podnebnih sprememb.<\/p>\n

EU se lahko izbolj\u0161a samo, \u010de bomo izvolili politike, ki bodo prepoznali pomen varovanja na\u0161e narave in ukrepali v skladu s tem. Razpad na\u0161ega podnebja in \u017eivalskega ekosistema lahko prepre\u010dimo samo z ohranjanjem, izvajanjem in okrepitvijo okoljske zakonodaje.<\/p>\n

Ne evropskih volitvah maja letos imajo Evropejci prilo\u017enost, da oblikujejo sestavo Evropskega parlamenta v tej smeri. Vendar pa obenem obstaja realno tveganje, da se bo EU obrnila v napa\u010dno smer. Bolj kot kadar koli doslej si za okrepitev mo\u010di znotraj EU prizadevajo politiki, ki jim ni mar za okolje in ki odkrito dvomijo o podnebni znanosti<\/a> \u2013 to pa po\u010dnejo s kampanjami, ki vna\u0161ajo razdor in protievropsko razpolo\u017eenje.<\/p>\n

In zato si ne moremo privo\u0161\u010diti, da ostanemo tiho in da maja ne odidemo na volitve.<\/strong> \u010ce bodo zanikovalci podnebnih sprememb izvoljeni v ve\u010djem \u0161tevilu, bi to izni\u010dilo napredek ravno v obdobju, ko se odvija podnebna kriza.<\/strong> Poskrbite torej, da si datum leto\u0161njih volitev zabele\u017eite v svojih koledar\u010dkih, \u010de tega \u0161e niste storili, in enako svetujte tudi svojim dru\u017einskim \u010dlanom in prijateljem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Avtorji: <\/em><\/p>\n

Richard Casson \u2013 spletni aktivist pri Greenpeaceu v Veliki Britaniji, <\/em><\/p>\n

Franziska Achtenberger \u2013 svetovalka za demokrati\u010dne politike pri Greenpeaceu EU <\/em><\/p>\n

in Justine Beck \u2013 pripravnica pri Greenpeaceu v Belgiji.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj ti pride na misel, ko pomisli\u0161 na EU? Svoboda gibanja? Evropska dol\u017eni\u0161ka kriza? Kaj pa varstvo okolja? Varovanje \u017eivega sveta ni nekaj, na kar naravno pomisli ve\u010dina med nami,…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":1781,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[5],"tags":[27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-1780","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-teme","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1780","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1780"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1794,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1780\/revisions\/1794"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1781"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1780"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1780"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1780"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=1780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}