{"id":2034,"date":"2019-06-10T11:00:48","date_gmt":"2019-06-10T11:00:48","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/?p=2034"},"modified":"2023-06-01T16:16:40","modified_gmt":"2023-06-01T16:16:40","slug":"8-nasvetov-za-zascito-oceanov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/2034\/8-nasvetov-za-zascito-oceanov\/","title":{"rendered":"8 nasvetov za za\u0161\u010dito oceanov"},"content":{"rendered":"

Veliko ljudi je vpra\u0161alo, kako lahko vsakodnevno pripomorejo k varovanju na\u0161ih morij. Prav zato smo pripravili seznam 8 najpomembnej\u0161ih nasvetov, kaj lahko naredite, da bo va\u0161 na\u010din \u017eivljenja za na\u0161a morja \u010dim manj obremenjujo\u010d.<\/span><\/p>\n

1. Izognite se letalskim poletom in kri\u017earjenjem<\/span><\/b><\/p>\n

\"Letali\u0161\u010de<\/p>\n

Z letalskimi leti se v ozra\u010dju izpusti velike koli\u010dine CO2, ki napajajo podnebno krizo \u2013 eno najve\u010djih gro\u017eenj tudi za na\u0161 <\/span>morski svet<\/span><\/a>. \u017de z enim povratnim \u010dezoceanskim letom <\/span>prese\u017eemo<\/span><\/a> k<\/span>oli\u010dino izpustov toplogrednih plinov, ki nam kot posameznikom \u00bbpripadajo\u00ab za celo leto \u2013 \u010de bi se resno spopadli s segrevanjem planeta.<\/span>\u00a0<\/span><\/i>Letalska dru\u017eba Ryanair pa se je letos kot prvo nepremogovno podjetje <\/span>uvrstilo<\/span><\/a> na seznam 10 podjetij v EU, ki v na\u0161e ozra\u010dje izpustijo najve\u010d ogljika.<\/span><\/p>\n

Veliko kri\u017eark s cenenim, \u0161kodljivim gorivom pripomore k zakisljevanju oceanov. \u0160e posebej je izpostavljeno Sredozemsko morje. Poleg tega hrup velikih ladij slab\u0161a orientacijo morskih \u017eivali. <\/span><\/p>\n

Obstaja veliko krasnih destinacij, ki so bli\u017eje domu in veliko na\u010dinov potovanja, ki so okolju prijaznej\u0161i! Dopustovanje z zavedanjem, da smo naredili nekaj pomembnega za ohranitev na\u0161e velike modrine, pa bo tako \u0161e bolj spro\u0161\u010dujo\u010de.<\/span><\/p>\n

2. Izberite kozmetiko brez mikro zrn in obla\u010dila iz naravnih materialov<\/span><\/b><\/p>\n

Drvimo v svet, kjer bi lahko bilo v morju ve\u010d plastike kot rib. Zelo problemati\u010dna je mikroplastika. V Jadranu je na kvadratnem kilometre <\/span>prisotno<\/span><\/a> kar do dva\u00a0milijona delcev mikroplastike. Majhni delci plastike (npr. polietilen) se lahko skrivajo v kozmeti\u010dnih izdelkih, milih, celo v zobni pasti. Prek odpadnih voda plasti\u010dni delci pristanejo v rekah in morjih, kjer jih \u017eivali zamenjajo za prehrano. K sre\u010di obstajajo preproste alternativne re\u0161itve brez mikroplastike, na primer uporaba naravne kozmetike. Pri nakupi se tako izogibajte izdelkom, ki vsebujejo sestavine pod kraticami PE, PP, PET, PMMA in silikon (SI). <\/span><\/p>\n

V zadnjih desetletjih so na\u0161e police preplavila obla\u010dila iz sinteti\u010dnih materialov, ki z vsakim pranjem prav tako izpu\u0161\u010dajo majhne delce plastike, ki lahko pristanejo v na\u0161ih morjih in prispevajo k \u201cplasti\u010dni juhi\u201d, v kateri plavamo. Odlo\u010dite se za manj\u0161e \u0161tevilo kosov obla\u010dil, in naj bodo ta iz naravnih materialov \u2013 pa \u0161e vro\u010dino boste la\u017eje prena\u0161ali v lanenih hla\u010dah!<\/span><\/p>\n

3. Nadomestite nepotrebno plastiko za enkratno uporabo<\/span><\/b><\/p>\n

\"Plasti\u010dno<\/b><\/p>\n

Novice o najdenih morskih \u017eivali, katerih prebavila so bila polna plasti\u010dnih smeti, so \u017eal postale \u010dedalje pogostej\u0161e. Res je skrajni \u010das, da zmanj\u0161amo plasti\u010dne odpadke. Toda kako? Obstaja nekaj precej preprostih na\u010dinov: po nakupih pojdite s svojo vre\u010dko za ve\u010dkratno uporabo, uporabljajte steklenice in kavne lon\u010dke za ponovno polnjenje ter bodite pozorni, da pri nakupu \u010dim bolj omejite plasti\u010dne izdelke. Tudi pri naro\u010dilu pija\u010de v lokalu lahko \u017ee vnaprej prijazno zavrnete slamico ali plasti\u010dno \u017eli\u010dko pri sladoledu.<\/span><\/p>\n

4. Odlo\u010dite se za manj u\u017eivanja rib in morskih sade\u017eev<\/span><\/strong><\/p>\n

Veliko vrst rib je redno v na\u0161i prehrani in prekomerno jih izkori\u0161\u010damo. \u017dal v to skupino sodijo tudi tuna, sled, trska, morska plo\u0161\u010da ali alja\u0161ki losos. Svetujemo vam, da ribe postanejo delikatesa na va\u0161em jedilniku ter naj bo odlo\u010ditev zanje redka in premi\u0161ljena.\u00a0<\/span><\/p>\n

5. Poberite tisti plasti\u010dni odpadek na pla\u017ei – Jadran vam bo hvale\u017een<\/span><\/b><\/p>\n

Prosimo, odstranite odpadke, ki le\u017eijo naokrog po va\u0161i najljub\u0161i pla\u017ei, pa \u010detudi ne pripadajo vam. Naslednji morski val bo namre\u010d\u00a0 te smeti odpeljal s seboj v morje, la\u017eje predmete pa zlahka v naravo odnese tudi veter. To je \u0161e toliko ve\u010djega pomena v Jadranskem morju, ki ima zelo dolgo obalo glede na morsko povr\u0161ino \u2013 velika koli\u010dina plastike tako lahko pristane v morje prav zaradi \u201czasmetenih\u201d pla\u017e.<\/span><\/p>\n

6. Pri potapljanju u\u017eivajte v razgledu<\/span><\/b><\/p>\n

\"Reef<\/p>\n

Pisan podvodni svet je kot slika. Pozdravimo njegovo lepoto, a je ne ogro\u017eajmo z dotikanjem. Ne posegajmo v ob\u010dutljiv podvodni \u017eivljenjski prostor, temve\u010d preprosto u\u017eivajmo v \u010dudovitem razgledu.<\/span><\/p>\n

7. Po\u010dakajte, da se son\u010dna krema dobro vpije<\/span><\/b><\/p>\n

Po ocenah vsako leto v vodi kon\u010da do 14.000 ton izdelkov za za\u0161\u010dito pred soncem. Obi\u010dajna krema za son\u010denje vsebuje kemikalije, ki \u017ee v majhnih koncentracijah uni\u010dujejo koralne grebene. Po\u010dakajte torej, da se son\u010dna krema po nanosu popolnoma vpije v ko\u017eo. Tako se bo v morju zna\u0161lo manj \u0161kodljivega UV-filtra. V vsakem primeru pa je naravna son\u010dna krema vedno najbolj\u0161a izbira \u2013 za na\u0161o ko\u017eo in za na\u0161e oceane.<\/p>\n

8. Podprite ostale, ki se zavzemajo za za\u0161\u010dito oceanov<\/span><\/b><\/p>\n

Brez na\u0161e pomo\u010di so kiti, \u017eelve in pingvini prepu\u0161\u010deni na milost in nemilost \u010dlovekovemu izkori\u0161\u010danju. Kajti sami ne morejo razkrivati okoljskega kriminala, ne morejo pred sodi\u0161\u010de spraviti brezvestnih podjetij ali se udele\u017eevati demonstracij. To moramo zanje storiti mi, ljudje! A po dolgem dnevu slu\u017ebenih, gospodinjskih in dru\u017einskih obveznosti tudi nam pogosto zmanjka mo\u010di. Zato je pomembno, da obstajajo organizacije, kot je Greenpeace, kjer se ljudje s skupnimi mo\u010dmi zavzemajo za varstvo okolja. Imamo ladje, s pomo\u010djo katerih na licu mesta ocenimo situacijo. Imamo strokovnjake, ki prepoznajo in opredelijo nevarnosti. Imamo ljudi z izku\u0161njami, ki ozave\u0161\u010dajo javnost. In to vsak dan v letu.<\/p>\n

Kljub temu potrebujemo va\u0161o pomo\u010d. Na\u0161e delo je 100-odstotno financirano z prostovoljnimi prispevki, predvsem v obliki mese\u010dnih donacij posameznikov. Ve\u010d manj\u0161ih prispevkov od posameznikov, kot ste vi, nam omogo\u010da na\u0161a vsakodnevna prizadevanja. Prosimo, da nas tudi vi podprete finan\u010dno; obljubljamo vam, da se bomo jutri \u0161e vedno z vso mo\u010djo borili za na\u0161e oceane!<\/p>\n

Podpirajte nas mese\u010dno!<\/a><\/strong><\/p>\n

Hvala.<\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Veliko ljudi je vpra\u0161alo, kako lahko vsakodnevno pripomorejo k varovanju na\u0161ih morij. Prav zato smo pripravili seznam 8 najpomembnej\u0161ih nasvetov za za\u0161\u010dito oceanov: Kupujte izdelke, ki ne vsebujejo mikroplasitke Majhni…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":1327,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-2034","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2034","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2034"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2034\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49394,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2034\/revisions\/49394"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1327"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2034"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2034"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2034"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=2034"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}