{"id":2130,"date":"2019-07-11T12:25:01","date_gmt":"2019-07-11T12:25:01","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/?p=2130"},"modified":"2023-06-01T16:13:05","modified_gmt":"2023-06-01T16:13:05","slug":"to-niso-vec-zelene-politike-so-prezivetvene-politike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/2130\/to-niso-vec-zelene-politike-so-prezivetvene-politike\/","title":{"rendered":"To niso ve\u010d zelene politike, so pre\u017eivetvene politike"},"content":{"rendered":"

Klju\u010dnega pomena je, da dr\u017eava nemudoma sprejme ukrepe za prehod na \u010diste vire energije na vseh nivojih ekonomije.<\/h2>\n

Nad Evropo se je letos \u017ee junija zgrnil vro\u010dinski val, ki smo ga dodobra ob\u010dutili tudi v Sloveniji. Temperaturni rekordi so padali kot za stavo. Meteorologi pri\u010dakujejo, da bo to poletje spet med rekordno vro\u010dimi. Vseh pet najtoplej\u0161ih poletij v Evropi se je zvrstilo v zadnjih dvajsetih letih<\/strong>.<\/p>\n

A v Sloveniji smo pri\u010da le del\u010dku posledic segrevanja ozra\u010dja, ki pusto\u0161i \u0161irom sveta. Podnebne spremembe, ki smo jim pri\u010da, ubirajo pot, ki so jo predvideli le najbolj pesimisti\u010dni scenariji. Videti je namre\u010d, da se negativne spremembe dogajajo veliko hitreje, kot smo predvidevali<\/strong>. Z leto\u0161njim letom smo tako opazili, da se ledeniki v Himalaji tanj\u0161ajo dvakrat hitreje od napovedi, obseg arkti\u010dnega ledu je najmanj\u0161i v zgodovini meritev, v kanadskem arkti\u010dnem krogu pa smo pri\u010da taljenju permafrosta, desettiso\u010dletja zamrznjenih tal, \u010desar nismo pri\u010dakovali \u0161e nadaljnjih 70 let. Nedavno poro\u010dilo Zdru\u017eenih narodov o biotski raznovrstnosti ugotavlja, da milijonu \u017eivalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje<\/strong>, pri \u010demer je od leta 1970 izginilo \u017ee 60 odstotkov vseh sesalcev, plazilcev, rib in ptic. V duhu ugotovitev znanstveniki pozivajo k takoj\u0161njim ukrepom<\/strong>, da se izognemo katastrofalnim podnebnim spremembam in omejimo nepovratno uni\u010denje naravne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

\"Silovita

Silovita su\u0161a v ju\u017enem delu Kitajske.<\/p><\/div>\n

Po drugi strani se zdi, da se ne zavedamo \u2013 ali pa se no\u010demo zavedati \u2013 razse\u017enosti posledic, ki jih prina\u0161a neukrepanje. Posebni poro\u010devalec Zdru\u017eenih narodov Philip Alston je pred nekaj dnevi v izjavi za javnost povedal, da bodo podnebne spremembe privedle do tako imenovanega klimatskega apartheida, \u010de jih ne bomo omilili. Nevzdr\u017ene temperature, dvig morske gladine in predvsem pomanjkanje pitne vode bodo do leta 2050 z domov pregnale 200 milijonov ljudi, kar bo podeseterilo \u0161tevilo beguncev, ki bodo potrebovali nov stalen dom. V okoli\u0161\u010dinah pomanjkanja pitne vode, hrane in obmo\u010dij, primernih za bivanje, bodo ogro\u017eene razmere za zagotavljanje \u010dlovekovih pravic, demokracije in dr\u017eavnih institucij. O\u010ditno je, da je diskurz o zelenih politikah zgre\u0161en. Pod te\u017eo krize bi te politike morali preimenovati v pre\u017eivetvene politike.<\/p>\n

Zakaj se torej stvari ne premikajo v trajnostno smer, ko pa na nitki visi prihodnost celotnega planeta in nam grozi katastrofa? Jedro tega kompleksnega problema je prepri\u010danje, ki re\u0161itev ekolo\u0161ke krize vidi v skupku majhnih ekolo\u0161kih odlo\u010ditev in odrekanj vsakega posameznika<\/strong>. Neprenehoma poslu\u0161amo, da bi krizo lahko re\u0161ili, \u010de bi le bolj dosledno reciklirali smeti, uporabljali manj plasti\u010dnih vre\u010dk, uga\u0161ali lu\u010di, kupovali ekolo\u0161ke izdelke in tako naprej in tako nazaj. Toda kriviti posameznike, da vsakodnevno po\u010dnejo okolju \u0161kodljive stvari, v sistemu, ki je zasnovan za porabo fosilnih goriv, je neumnost. Tak\u0161no po\u010detje zgolj odvra\u010da pozornost od centrov mo\u010di, velikih onesna\u017eevalcev \u2013 industrije in politikov<\/strong>, ki namesto ukrepov za dru\u017ebeno transformacijo sprejemajo odlo\u010ditve, ki nadaljujejo z rastjo uporabe materialov in energije, ter tako krepijo pritiske na okolje.<\/p>\n

\"TE\u0160

TE\u0160 pono\u010di. (c) Jure Kralj \/ Greenpeace.<\/p><\/div>\n

Glavni problem ni, da Janez vozi deset let star dizel namesto elektri\u010dnega avtomobila. Problem so dr\u017eavne investicije v avtocestno omre\u017eje, kot je denimo na\u010drtovana \u0161iritev ljubljanske obvoznice, ki prebivalstvo spodbujajo k uporabi avtomobila, namesto da bi investicije preusmerili v javni potni\u0161ki prevoz<\/strong>. Problem niso posamezniki, ki na svoje strehe \u0161e niso namestili son\u010dnih panelov za samopreskrbo z elektri\u010dno energijo. Problem so dr\u017eavne subvencije fosilni energiji in prispevki (npr. nedavni predlog prispevka za primarno regulacijo), s katerimi pokrivamo finan\u010dne izgube fosilne industrije, namesto da bi se pripravili na njeno zaprtje in investirali v razoglji\u010denje energetskega sistema<\/strong>. Seveda je res, da lahko z zglednim ravnanjem posamezniki zmanj\u0161amo onesna\u017eevanje, vendar kot posamezniki nimamo neposrednega nadzora nad energetskim sistemom ter na\u010dinom proizvodnje in trgovine z dobrinami, ki predstavljajo velike vire onesna\u017eevanja. Ti sistemi so v pristojnosti politike, ki pa se v Sloveniji na vse pretege bori proti bla\u017eenju podnebnih sprememb.<\/p>\n

V konkurenci osemindvajsetih \u010dlanic EU, ki so januarja evropski komisiji posredovale osnutek energetskega in podnebnega na\u010drta<\/strong>, je bil slovenski na\u010drt ocenjen z najni\u017ejo oceno.<\/strong> Slovenija si je, denimo, postavila cilj, da bo do leta 2030 iz obnovljivih virov zagotovila 27-odstotni dele\u017e energije. To je zgolj 2 odstotka vi\u0161ji dele\u017e v primerjavi s ciljem za leto 2020, ki pa ga zagotovo ne bomo izpolnili. Nadalje ima Slovenija ambicijo, da bi do leta 2030 izpuste iz prometa v primerjavi z letom 2005 povi\u0161ali za \u00bbzgolj\u00ab 18 odstotkov, namesto da bi jih zni\u017eali. Navedeni ukrepi niso skladni s pozivom znanstvenikov, da bi morali vsako desetletje prepoloviti emisije toplogrednih plinov ter postati oglji\u010dno nevtralni v letih med 2040 in 2050<\/strong>. Medtem se je \u0160panija zavezala, da bo leta 2030 opustila energijo iz premoga, Finska pa, da bo leta 2035 postala oglji\u010dno nevtralna. Obstajajo torej primeri dr\u017eav, ki ekolo\u0161ko krizo jemljejo resneje.<\/p>\n

\"Akcija

Akcija na termoelektrarni Meirama v \u0161panski A Coruni.<\/p><\/div>\n

Klju\u010dnega pomena je, da dr\u017eava nemudoma sprejme ukrepe za prehod na \u010diste vire energije na vseh nivojih ekonomije<\/strong>. Le to bo spremljalo opu\u0161\u010danje fosilnih virov energije ter prakse za u\u010dinkovito porabo energije. Investicije v \u0161iritev kapacitet za cestni in letalski promet bodo preusmerjene v \u017eeleznice in ostala sredstva javnega potni\u0161kega prometa. Na strani potro\u0161nje bomo okoljske pritiske zmanj\u0161ali z zeleno dav\u010dno reformo, ki bo razbremenila obdav\u010ditev pla\u010d, obremenila pa aktivnosti, povezane z onesna\u017eevanjem. To so investicije, ki bodo poleg multiplikativnih u\u010dinkov na ekonomijo in zelenih delovnih mest na dolgi rok zmanj\u0161ale obseg \u0161kode iz naslova naravnih ujm.<\/p>\n

Je sli\u0161ati utopi\u010dno? Ekonomisti menijo, da bi za pravi\u010dno podnebno tranzicijo potrebovali med enim in dvema odstotkoma bruto doma\u010dega proizvoda na letni ravni. Ta znesek je ni\u017eji od pobranih tro\u0161arin na fosilna goriva. A to pravzaprav sploh ni klju\u010dno. Pri vpra\u0161anju podnebne tranzicije namre\u010d ne gre zgolj za sprejemanje ekonomsko optimalnih odlo\u010ditev, temve\u010d gre za vpra\u0161anje ohranjanja dostojnega \u017eivljenja in \u010dlovekovih pravic za vse<\/strong>. Zato je klju\u010dno, da pritisnemo na politiko, da se neha sprenevedati in slediti izklju\u010dno interesom kapitala \u2013 kako bomo sicer pojasnili svojim otrokom, da smo jim uni\u010dili planet, ker nam ni bilo dovolj mar, da bi kaj ukrenili?<\/p>\n

 <\/p>\n

Aljo\u0161a Slamer\u0161ak,<\/strong>\u00a0klimatolog in okoljski ekonomist, Avtonomna univerza Barcelona, Nina Zupani\u010d<\/strong>, biologinja, Biotehni\u0161ka fakulteta UL<\/p>\n

(Prispevek je bil prvotno objavljen kot pismo bralcev v \u010dasopisu Delo (povezava<\/a>). Delimo ga z dovoljenjem avtorjev)<\/em><\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Klju\u010dnega pomena je, da dr\u017eava nemudoma sprejme ukrepe za prehod na \u010diste vire energije na vseh nivojih ekonomije. Nad Evropo se je letos \u017ee junija zgrnil vro\u010dinski val, ki smo…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":2141,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23,32],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-2130","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","tag-brezpremoga","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2130","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2130"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2130\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49392,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2130\/revisions\/49392"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2141"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2130"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2130"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2130"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=2130"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}