{"id":2281,"date":"2019-10-02T12:44:40","date_gmt":"2019-10-02T12:44:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=2281"},"modified":"2023-06-01T16:12:57","modified_gmt":"2023-06-01T16:12:57","slug":"zakaj-plastika-za-enkratno-uporabo-nima-prihodnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/2281\/zakaj-plastika-za-enkratno-uporabo-nima-prihodnosti\/","title":{"rendered":"Zakaj plastika za enkratno uporabo nima prihodnosti"},"content":{"rendered":"

Onesna\u017eevanje s plastiko predstavlja gro\u017enjo za ves planet. Zahvaljujo\u010d pritisku ljudi z vsega sveta<\/a> blagovne znamke in trgovci zdaj vedo, da morajo prevzeti odgovornost za njeno proizvodnjo. Podjetja nas vse pogosteje bombardirajo z obvestili o novih embala\u017eah za njihove izdelke \u2013 na primer \u00bb100% reciklirana embala\u017ea\u00ab, \u00bbizdelano iz biorazgradljive plastike\u00ab ali \u00bbtrajnostna papirna embala\u017ea\u00ab. Toda kaj zares pomenijo tovrstna prizadevanja in ali predstavljajo re\u0161itev za krizo onesna\u017eevanja s plastiko?<\/a><\/p>\n

\"Plasti\u010dno

Plasti\u010dno onesna\u017eenje, ki ga je k vodi prinesel veter iz odlagali\u0161\u010da La Crau v Franciji.\u00a0<\/p><\/div>\n

Najprej samo kratek opomnik, zakaj smo se sploh zna\u0161li v tak\u0161nem polo\u017eaju: zaradi plastike za enkratno uporabo, ki je predvidena za zelo kratkotrajno uporabo \u2013 celo samo za nekaj sekund \u2013 in jo nato odvr\u017eemo. Zdaj pa preverimo nekaj najpogostej\u0161ih \u00bbre\u0161itev\u00ab, ki jih ogla\u0161ujejo podjetja.<\/p>\n

    \n
  1. Papir<\/strong>. Na prvi pogled se izdelki iz papirja morda zdijo dobra re\u0161itev, tak\u0161na zamenjava pa je obenem tudi enostavna za podjetja. Toda \u010de bi velika podjetja mno\u017ei\u010dno pre\u0161la s plastike na papir, bi to negativno vplivalo na svetovne gozdove. Gozdovi so zaradi nevtralizacije in shranjevanja ogljika, omogo\u010danja \u017eivljenja avtohtonim skupnostim in ohranjanja edinstvene biotske raznovrstnosti ter \u0161tevilnih drugih ekolo\u0161kih storitev klju\u010dnega pomena za zdravje okolja. Glede na trenutne pritiske na \u017ee tako ali tako omejene gozdne vire je potrebno precej ve\u010dja obmo\u010dja za\u0161\u010dititi in obnoviti, ne pa jih spremeniti v hrano za na\u0161o zasvojenost z embala\u017eo na enkratno uporabo.<\/li>\n
  2. Bioplastika<\/strong>. \u0160e en zelo nejasen trend je preusmerjanje na \u00bbbioplastiko\u00ab, kar je izraz, ki se lahko nana\u0161a na plastiko, izdelano na biolo\u0161ki osnovi, na biorazgradljivo plastiko oz. na tak\u0161no, ki je primerna za kompostiranje, in lahko vklju\u010duje tudi plastiko na osnovi fosilnih goriv. Te\u017eava z bioplastiko je na dveh ravneh: prva je njen izvor, saj ve\u010dina plastike na biolo\u0161ki osnovi izvira iz kmetijskih pridelkov, kar predstavlja konkurenco polj\u0161\u010dinam za prehrano in na ta na\u010din ogro\u017ea zanesljivo preskrbo s hrano ter spodbuja spremembe v rabi zemlji\u0161\u010d in emisije iz kmetijstva. Druga te\u017eave je to, kaj se zgodi, ko tak\u0161no plastiko odvr\u017eemo. Biorazgradljiva plastika se razgrajuje le pri razmerah zelo visokih temperaturah in vla\u017enosti, kakr\u0161ne se v naravnem okolju pojavljajo le redko, \u010de sploh. Poleg tega lahko biorazgradljiva plastika tudi razpade na manj\u0161e ko\u0161\u010dke (prav tako kot obi\u010dajna plastika), ki jih lahko zau\u017eijejo \u017eivali, in na ta na\u010din vstopi v prehranjevalni splet. Na drugi strani pa kompostirna plastika sicer popolnoma razpade, a prav tako le pod dolo\u010denimi pogoji, ki jih zagotavljajo bodisi industrijski objekti za kompostiranje ali pa, redkeje, doma\u010di sistemi za kompostiranje. Ve\u010dina ob\u010din nima potrebne infrastrukture, zato kompostirna plastika ve\u010dinoma kon\u010da na odlagali\u0161\u010dih ali pa jo se\u017eigajo, s \u010dimer ni dosti druga\u010dna \u2013 in ne veliko bolj\u0161a \u2013 od obi\u010dajne plastike za enkratno uporabo.<\/li>\n
  3. Reciklirana plastika<\/strong>. In nenazadnje, tu je \u0161e embala\u017ea iz plastike, ki jo je mogo\u010de 100% reciklirati. Pri tem gre ve\u010dinoma za namene tr\u017eenja pozitivne podobe, resni\u010dnost pa ni tako ro\u017enata. Ve\u010d kot 90 odstotkov vse plastike, ki ji bila kadarkoli proizvedena, ni nikoli reciklirane. Sistemi za recikliranje se ne morejo spopadati z ogromnimi koli\u010dinami proizvedenih plasti\u010dnih odpadkov in tovrstni obrati so ostali preobremenjeni. Zato je veliko verjetneje, da tak\u0161na plastika kon\u010da na odlagali\u0161\u010dih. Poleg tega pa plastike pravzaprav ne reciklirajo zares, ampak se pri tem postopku zmanj\u0161uje njena kakovost. To pomeni, da tako predelana plastika ni ve\u010d namenjena za embala\u017eo, temve\u010d za manj kakovostne ali cenej\u0161e izdelke, ki jih ni ve\u010d mogo\u010de reciklirati. Vsaka ob\u010dina ima druga\u010dne zmogljivosti za recikliranje razli\u010dnih vrst plastike, zato vsa plastika, ki jo je mogo\u010de reciklirati<\/em>, ni tudi zares reciklirana<\/em><\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n
    \"Plavajo\u010da

    Plavajo\u010da plastika v Sredozemskem morju.\u00a0<\/p><\/div>\n

    \u017dal se podjetja \u0161e ne uporabljajo teh strategij pri spopadanju s tak\u0161nimi modeli materialov za enkratno uporabo. Preprosto prehajajo iz enega materiala na drugega, a bistvo modela ostaja enako: uporabi in odvrzi, in to v velikih koli\u010dinah in na globalni ravni. Podjetja \u0161e naprej proizvajajo ogromne koli\u010dine odpadkov, ki jih na\u0161 planet preprosto ne more prebaviti.<\/p>\n

    Kaj je torej re\u0161itev? Ker onesna\u017eevanje s plastiko \u0161e naprej nara\u0161\u010da, morajo podjetja nujno ukrepati in se preusmeriti v poslovne modele, ki ne bodo izkori\u0161\u010dali svetovnih virov za to, da jih spreminjajo v embala\u017eo za enkratno uporabo.<\/p>\n

    \"Dan

    Dan ponovnega polnjenja v \u0160vici. \u00a9 Greenpeace<\/p><\/div>\n

    Podjetja morajo dati prednost zmanj\u0161evanju koli\u010dine odpadkov, torej se izogibati temu, da odpadki sploh nastajajo, ter na podro\u010dju distribucije svojih izdelkov vlagati v sisteme za ponovno uporabo in polnjenje.<\/strong> Dolo\u010diti morajo jasne cilje za zmanj\u0161anje koli\u010dine odpadkov in predstaviti na\u010drte za njihovo uresni\u010devanje. Ljudje po vsem svetu \u017ee ukrepajo in zahtevajo vzpostavitev tak\u0161nih sistemov. \u010cas je, da temu sledijo tudi podjetja in da ponudijo resni\u010dno re\u0161itev \u2013 ponovno uporabo<\/a>.<\/p>\n

    Elvira Jim\u00e9nez<\/strong> je vodja projektov za kampanj za plastiko pri Greenpeaceu v \u0160paniji.<\/em><\/p>\n

     <\/p>\n

    PREBERI VE\u010c:<\/strong><\/p>\n

    Greenpeaceovo poro\u010dilo: Throwing away the future: How companies still have it wrong on plastic pollution \u201csolutions\u201d<\/a><\/p>\n\t\t\t\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n \t\t\t

    \n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tNaredimo konec onesna\u017eevanju s plastiko za enkratno uporabo!\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

    Na\u0161 planet se du\u0161i v odpadni plastiki. \u010cas je, da vsi skupaj (vklju\u010dno s podjetji in politiki) kon\u010damo dobo plastike za enkratno uporabo.<\/p>\n\t\t\t\t \n Pridru\u017ei se\n <\/a>\n \t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/section>\n\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Onesna\u017eevanje s plastiko predstavlja gro\u017enjo za ves planet. Zahvaljujo\u010d pritisku ljudi z vsega sveta blagovne znamke in trgovci zdaj vedo, da morajo prevzeti odgovornost za njeno proizvodnjo. Podjetja nas vse…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":2283,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2019\/10\/3f018d1e-gp0stq7oo.jpg","p4_og_image_id":"2283","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[22],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-2281","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prekomerna-potrosnja","tag-plastika","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2281","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2281"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2281\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49387,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2281\/revisions\/49387"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2283"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2281"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2281"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2281"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=2281"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}