{"id":2517,"date":"2020-02-12T13:51:25","date_gmt":"2020-02-12T13:51:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=2517"},"modified":"2023-06-01T16:12:46","modified_gmt":"2023-06-01T16:12:46","slug":"tes-manjkajoce-poglavje-v-podnebnih-nacrtih-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/2517\/tes-manjkajoce-poglavje-v-podnebnih-nacrtih-slovenije\/","title":{"rendered":"TE\u0160: \u201cManjkajo\u010de\u201d poglavje v podnebnih na\u010drtih Slovenije"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana, 12. februar 2020: Skupina \u0161tirih organizacij (Focus, Greenpeace Slovenija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera)1<\/sup> opozarja, da vlada Marjana \u0160arca v Nacionalnem energetskem in podnebnem na\u010drtu (NEPN) ignorira najve\u010dji posamezni vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji \u2013 TE\u0160. Trenutni vladni predlog dopu\u0161\u010da kurjenje premoga \u0161e desetletja in se zana\u0161a na \u201c\u010dude\u017eni preboj\u201d tehnologije za skladi\u0161\u010denje in shranjevanje ogljika po letu 2035. Organizacije pozivamo Vlado Marjana \u0160arca, da v skladu z opozorili znanosti v nacionalni podnebni na\u010drt vklju\u010di cilj opu\u0161\u010danja premoga do leta 2030. Dokument je v javni obravnavi do 16. februarja.<\/strong><\/p>\n\n

Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, dru\u0161tva za sonaraven razvoj komentira:<\/strong><\/p>\n\n

Vlade, ki resno naslavljajo podnebno krizo, napovedujejo zapiranje termoelektrarn na premog do leta 2030. Na\u0161a na\u010drtuje kurjenje premoga vse do leta 2050. Po 1,4 milijardni investiciji v izgradnjo TE\u0160 6, bi bili sedaj pripravljeni vlo\u017eiti \u0161e vsaj dodatnih 260 milijonov za namestitev tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS). In to kljub zavedanju, da CCS zmanj\u0161a u\u010dinkovitost proizvodnje in da je shranjevanje CO2 v Sloveniji prepovedano, kar postavlja tak\u0161no potencialno investicijo pod \u0161e dodaten finan\u010dni vpra\u0161aj. Ne smemo zanemariti pa tudi dejstva, da TE\u0160 \u017ee od leta 2012 posku\u0161a dokazati, da je na CCS pripravljen, pa mu v osmih letih to \u0161e vedno ni uspelo.<\/em><\/p>\n\n

Katja Hu\u0161, predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija, dodaja:<\/strong><\/p>\n\n

\u010ce je to odgovor premierja Marjana \u0160arca in ministrice za infrastrukturo Alenke Bratu\u0161ek, kako bo Slovenija v naslednjih letih zmanj\u0161ala izpuste C02, se moramo \u010duditi. Kako lahko politiki govorijo o re\u0161evanju podnebne krize in pri tem \u201cpozabijo\u201d na na\u0161o najve\u010djo termoelektrarno na premog? Vsakr\u0161ni na\u010drti o razogli\u010denju, ki dopu\u0161\u010dajo kurjenje premoga do sredine stoletja, so lepore\u010dje. <\/em>Na\u010drt bo sprejela vlada Marjana \u0160arca in glede na pomembnost dokumenta ta ne bi smel prelagati odgovornosti na jutri\u0161nje vlade, temve\u010d bi moral vsebovati jasno politi\u010dno zavezo za opu\u0161\u010danje premoga v Sloveniji v naslednjih 10 letih. <\/em>
<\/p>\n\n

Senka \u0160ifkovi\u010d Vrbica, strokovnjakinja za okoljsko pravo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC: <\/strong><\/p>\n\n

Pravico do zdravega \u017eivljenjskega okolja zagotavlja dr\u017eava. Ve se, kak\u0161ne obveznosti smo kot dr\u017eava prevzeli s podpisom Pari\u0161kega sporazuma in tudi, koliko CO2 globalno lahko \u0161e izpustimo v ozra\u010dje do varne meje globalnega segretja za 1,5\u00b0C glede na predindustrijsko dobo. Za<\/em> zagotovitev pravice do zdravega \u017eivljenjskega okolja mora dr\u017eava ravnati z dol\u017eno skrbnostjo. To pomeni, da mora dr\u017eava storiti vse, kar je v njeni mo\u010di, da bodo predvidene posledice ukrepanja privedle vsaj do mednarodnopravno zavezujo\u010dih ciljev zmanj\u0161anja izpustov TGP. Opu\u0161\u010danje rabe fosilnih goriv na najve\u010dji kurilni napravi je torej eden prvih potrebnih ukrepov NEPN. <\/em><\/p>\n\n

Andrej Gnezda, predstavnik okoljske organizacija Umanotera, pa je sklenil:<\/strong><\/p>\n\n

Spogledovanje z dragimi in nepreverjenimi re\u0161itvami kot so zajem ogljika ali na\u010drti o sose\u017eiganju odpadkov, ki jim lokalni prebivalci mo\u010dno nasprotujejo, zgolj podalj\u0161uje negotovost vseh, ki \u017eivijo in delajo v tem okolju. Politiko nerealnih idej je potrebno presekati in pripraviti na\u010drt, kako na pravi\u010den in socialno vzdr\u017een na\u010din opustiti kurjenje premoga in drugih fosilnih ali druga\u010de umazanih energentov v TE\u0160-u.\u00a0<\/em>
Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poro\u010dilu Zdru\u017eenih narodov \u00bbPosebno poro\u010dilo o 1.5\u00b0C\u00ab ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 \u00b0C globalno emisije do leta 2030 prakti\u010dno prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanj\u0161ati vsaj za dve tretjini. Evropske dr\u017eave oz. dr\u017eave OECD, vklju\u010dno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje \u2013 najkasneje do leta 2030<\/a>. Pravo\u010dasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo \u017ee 10 dr\u017eav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, \u0160vedska, Velika Britanija)<\/a>, pri \u010demer jih ve\u010dina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025.\u00a0
Izmed 28-ih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih na\u010drtov,<\/a> ki so jih morale dr\u017eave \u010dlanice EU v lanskem letu poslati v Bruselj, je bil najslab\u0161e pripravljen prav slovenski. Manjkalo mu je ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do oglji\u010dne nevtralnosti pred letom 2050. Zadnji osnutek NEPN, ki je trenutno v javni obravnavi, se ne razlikuje bistveno od pretekle verzije. Po mnenju organizacij nas vladni na\u010drti odmikajo od ciljev in ukrepov, s katerim bi Slovenija zadostno prispevala pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5\u00b0C. Cilj oglji\u010dne nevtralnosti do leta 2050, ki mu domnevno sledi NEPN, ni dovolj ambiciozen. \u0160e posebej glede na hitrej\u0161e ogrevanje Slovenije bi moral biti nacionalni cilj oglji\u010dna nevtralnost do leta 2040. Prav tako je nezadosten cilj zmanj\u0161evanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 (glede na leto 1990) – da bi imeli mo\u017enost omejevanja segrevanja na 1,5\u00b0C, bi morala Evropska unija ta cilj dvigniti na 65 %. <\/a><\/p>\n\n

1<\/sup>Organizacije so tudi stranske udele\u017eenke v postopku celovite presoje vplivov na okolje za Nacionalni energetsko podnebni na\u010drt.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubljana, 12. februar 2020: Skupina \u0161tirih organizacij (Focus, Greenpeace Slovenija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera) opozarja, da vlada Marjana \u0160arca v Nacionalnem energetskem in podnebnem na\u010drtu (NEPN) ignorira najve\u010dji…<\/p>\n","protected":false},"author":26,"featured_media":2201,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23,32],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-2517","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","tag-brezpremoga","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2517","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/26"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2517"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2517\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2550,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2517\/revisions\/2550"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2201"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2517"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2517"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2517"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=2517"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}