{"id":2753,"date":"2020-04-24T09:47:00","date_gmt":"2020-04-24T09:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=2753"},"modified":"2023-06-01T16:12:29","modified_gmt":"2023-06-01T16:12:29","slug":"blog-zeleni-odgovor-na-krizo-covid-19","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/2753\/blog-zeleni-odgovor-na-krizo-covid-19\/","title":{"rendered":"Zeleni odgovor na krizo Covid-19"},"content":{"rendered":"\n<p>Slovenija se trenutno soo\u010da s tremi prepletajo\u010dimi se kriznimi stanji:&nbsp; trajajo\u010do&nbsp;<strong>zdravstveno krizo<\/strong>&nbsp;zaradi epidemije virusa COVID-19,&nbsp;<strong>ekonomsko krizo<\/strong>&nbsp;kot posledico zaustavitve ve\u010djega dela gospodarstva v odgovoru na prvo in vse bolj ostro&nbsp;<strong>podnebno krizo<\/strong>, ki je prepletena s procesom degradacije na\u0161ih naravnih ekosistemov in mno\u017ei\u010dnim izumrtjem \u017eivega sveta.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila ve\u010d milijard javno finan\u010dne pomo\u010di za ponoven zagon gospodarstva. Ti \u201cmega paketi\u201d dr\u017eavne pomo\u010di bodo dolo\u010dili prioritete in smer na\u0161ega razvoja \u0161e za desetletja vnaprej, ter odlo\u010dili, ali bomo v boju s podnebno krizo uspe\u0161ni. Podpora ukrepom, ki re\u0161ujejo samo ekonomsko krizo s tem, da zanemarijo, morda celo pospe\u0161ujejo podnebno, bo nedvomno pomenila izgubljeno mo\u017enost zajezitve rasti povpre\u010dne globalne temperature pod 1.5 \u00b0C.<\/p>\n\n<p>Zato v \u010dasu, ko se pozornost po\u010dasi preme\u0161\u010da na dolgoro\u010dno ekonomsko okrevanje,&nbsp;<strong>od Vlade RS zahtevamo, da zagon gospodarstva uskladi z&nbsp; ukrepi, ki bodo vodili k nujnemu zni\u017eevanju emisij toplogrednih plinov in nas za\u0161\u010ditili pred gro\u017enjami povezanimi s podnebnimi spremembami.&nbsp;<\/strong>Trenutno imamo prilo\u017enost, dainvesticije in druge ekonomske politike usmerimo tako, da bo re\u0161evanje delovnih mest hkrati&nbsp;<strong>pospe\u0161ilo&nbsp;prehod v brezoglji\u010dno dru\u017ebo.&nbsp;<\/strong>V nasprotnem bomo pri\u010da pospe\u0161enemu razkroju vitalnih naravnih in dru\u017ebenih sistemov, poglabljanje okoljske krize in neopisljivo trpljenje za \u010dlove\u0161tvo.&nbsp;<\/p>\n\n<div class=\"wp-block-buttons is-layout-flex wp-block-buttons-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-button\"><a class=\"wp-block-button__link\" href=\"https:\/\/act.gp\/3eFSMN6\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Podpri zeleni odgovor na krizo covid-19!<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n<p>Tudi&nbsp;<a href=\"https:\/\/read.oecd-ilibrary.org\/view\/?ref=126_126460-1tg1r2aowf&amp;title=From-containment-to-recovery_Environmental-responses-to-the-COVID-19-pandemic\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"><strong>OECD<\/strong><\/a>&nbsp;opozarja dr\u017eave, da bi lahko gro\u017enje zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolje dru\u017ebo in gospodarstvo \u201cdestabilizirale tako kot COVID-19, vendar na druga\u010dni \u010dasovni premici\u201d ter dodaja, da je treba \u201cukrepe in politike za spodbujanje gospodarstva uskladiti z ambicijami glede podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in \u0161ir\u0161ega varstva okolja.\u201d<\/p>\n\n<p>Vsi ekonomski ukrepi v naslednjem obdobju morajo zato slediti temeljnim na\u010delom: &nbsp;<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>ZNI\u017dUJEMO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V SKLADU S PARI\u0160KIM PODNEBNIH SPORAZUMOM<\/strong>: ukrepi morajo biti usklajeni z doseganjem globalnega cilja omejitve dviga temperature na 1.5 \u00b0C in doseganjem oglji\u010dne nevtralnosti do leta 2040.&nbsp;&nbsp;<\/li><li><strong>RE\u0160UJEMO LJUDI, NE KORPORACIJ<\/strong>: ukrepi ne smejo nuditi slepe finan\u010dne injekcije podjetjem, temve\u010d morajo prispevati k dvigu kvalitete \u017eivljenja ljudi, dru\u017ein, delavcev in delavk. Finan\u010dni zlom leta 2008 in re\u0161evanje gospodarstva, ki je temu sledilo, je le \u0161e poglobilo neenakost med najrevnej\u0161imi in najbogatej\u0161imi, z javnim denarjem pa se je \u0161e naprej napajo fosilno industrijo in degradacijo na\u0161ega okolja. To se tokrat ne sme ponoviti.<\/li><li><strong>\u0160\u010cITIMO SKUPNE NARAVNE VIRE in OBNAVLJAMO EKOSISTEME:&nbsp;<\/strong>epidemija nas je opomnila na vrednost temeljnih gradnikov \u017eivljenja: vode, hrane, \u010distega zraka, rodovitnih tal, ter ekosistemov kot so gozdovi in travniki. Ekonomski ukrepi ne smejo voditi v degradacijo tal, onesna\u017eenje zraka in voda, ali krhanje klju\u010dnih ekosistemov kot so slovenski gozdovi. Na\u0161e klju\u010dne ekosisteme moramo krepiti. Le zdravi in odporni gozdovi lahko namre\u010d skladi\u0161\u010dijo ogljik in nam pomagajo premagovati ekstremne vremenske razmere kot so su\u0161e, poplave, neurja.&nbsp;<\/li><li><strong>KREPIMO OKOLJSKE STANDARDE:&nbsp;<\/strong>re\u0161evanje gospodarstva ne sme postati politi\u010dni izgovor za krhanje okoljskih standardov. Tak\u0161ni poskusi se lahko pojavijo v obliki zahtev po odpravljanju administrativnih ovir in kraj\u0161anju postopkov povezanih s pridobivanjem okoljskih in drugih dovoljenj. Slabljenje okoljskih standardov za voljo gospodarskega razvoja za vsako ceno dolgoro\u010dno krha kvaliteto na\u0161ih \u017eivljenj.<\/li><li><strong>VLAGAMO V JAVNE STORITVE in SISTEME:<\/strong>&nbsp;boj z virusom COVID-19 nam je jasno pokazal vrednost dobrega javnega zdravstvenega sistema. Ukrepi morajo prispevati h krepitvi in izbolj\u0161avi javnih storitev na podro\u010dju zdravja, medijev, varstva okolja, prometa in izobra\u017eevanja.&nbsp;&nbsp;<\/li><\/ul>\n\n<p>V nadaljevanju skiciramo tip ukrepov, ki predstavljajo&nbsp;<strong>zeleni odgovor<\/strong>&nbsp;na zdravstveno in ekonomsko krizo, med njimi: pogojevanje javno-finan\u010dne pomo\u010di s podnebnimi ukrepi, ukinitev okolju \u0161kodljivih subvencij, pove\u010danje kmetijske samooskrbe, predvsem z zelenjavo, sadjem in \u017eiti, zmanj\u0161evanje vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu, obse\u017ene investicije v son\u010dno energijo in energetsko u\u010dinkovitost, \u017eelezni\u0161ki potni\u0161ki promet in kolesarsko infrastrukturo. S tak\u0161nimi ukrepi ni\u017eamo emisije toplogrednih plinov in obnavljajo naravne ekosisteme, hkrati pa ustvarjamo delovna mesta in krepimo odpornost dru\u017ebe za soo\u010danje s krizo kot smo ji pri\u010da danes. Seznam zagotovo ni popoln. Nimamo vseh odgovorov, a v nadaljevanju se bomo trudili ter z zavezniki izpolnjevali na\u0161e predloge. Ve\u010dina ukrepov zahteva strate\u0161ko dr\u017eavno na\u010drtovanje in tesno usklajenost razli\u010dnih politik. Kot primer: \u010de \u017eelimo zmanj\u0161ati emisije iz cestnega potni\u0161kega prometa moramo temu ustrezno voditi tudi prostorske politike, ki bodo \u0161le v smer decentralizacije gospodarskega \u017eivljenja v Sloveniji (zmanj\u0161evanje dnevnih migracij v Ljubljano, uvajanje fleksibilnih oblik dela tudi v javnih sektorjih\u2026).<\/p>\n\n<p><strong>JAVNI DENAR NAJ FINANCIRA RE\u0160ITVE, NE PROBLEME<\/strong><\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Prejemanje javnega denarja naj ima podnebne pogoji<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>Re\u0161evanje gospodarstva z zajetnimi koli\u010dinami javnega denarja ne sme biti prazen \u010dek za podjetja. Financiranje mora imeti tudi jasne okoljske pogoje. Zlasti v energetsko intenzivnih industrijah kot so&nbsp;<strong>proizvodnja surovega \u017eeleza, jekla, aluminija in papirja, mora biti javno-finan\u010dna pomo\u010d pogojena s sektorsko&nbsp;<\/strong><strong>zavezo in na\u010drtom razogli\u010denja v s<\/strong><strong>kladu z globalnim ciljem 1.5 \u00b0<\/strong><strong>&nbsp;ter na\u010drtovanimi ukrepi za izbolj\u0161anjem energetske u\u010dinkovitosti in vpeljavo najbolj\u0161ih razpolo\u017eljivih tehnologij<\/strong>.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Sektor&nbsp;<strong>gradbeni\u0161tva pa je potrebno prioritetno povezati s projekti (nad)gradnje \u017eelezni\u0161ke infrastrukture in energetske prenove oz. novogradnje stanovanj<\/strong>, ki bodo sledile najvi\u0161jih standardom energetske u\u010dinkovitosti in se bodo oskrbovala s son\u010dno energijo.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Tako kot do sedaj mora ostati pogoj, da podjetja ne porabijo javnega denarja za izpla\u010devanje dividend delni\u010darjem in\/ali izpla\u010dilo nagrad direktorjem ter drugim vodilnim kadrom.&nbsp;<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Zdaj je \u010das za ukinitev okolju \u0161kodljivih subvencij<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>V letu 2017 so se ponovno&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.podnebnapot2050.si\/wp-content\/uploads\/2019\/06\/0_povzetek-za-odlo%C4%8Danje_11jun19.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">dvignile subvencije<\/a>, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanj\u0161anja emisij toplogrednih plinov. Zna\u0161ale so 135,2 milijonov evrov. Trenutne razmere so prilo\u017enost za preusmerjanje dr\u017eavnih spodbud v smeri spodbujanja okolju blagodejnih dejavnosti in ravnanj. Na podlagi&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.gov.si\/assets\/ministrstva\/MF\/Davcni-direktorat\/DOKUMENTI\/Zelena-proracunska-reforma-Okoljski-in-javnofinancni-vidik-spodbud-v-Sloveniji.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">poro\u010dila projekta Zelene prora\u010dunske reforme<\/a>&nbsp;predlagamo zato najprej&nbsp;<strong>ukinitev naslednjih spodbud, ki \u0161kodujejo okolju:&nbsp;<\/strong><strong>vra\u010dilo tro\u0161arine za komercialni prevoz, vra\u010dilo tro\u0161arine za industrijsko-komercialni namen, vra\u010dilo tro\u0161arine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oprostitev tro\u0161arine za energetsko intenzivna podjetja, ni\u017eja tro\u0161arina za dizelsko gorivo kot za neosvin\u010den bencin, oprostitev pla\u010dila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO<\/strong><strong><sub>2&nbsp;<\/sub><\/strong><strong>ni\u017eja stopnja DDV za dobave fitofarmacevtskih sredstev<\/strong>. Z ve\u010djim poudarkom na okoljskih merilih je potrebna tudi&nbsp;<strong>posodobitev&nbsp;<\/strong><strong>Zakon o davku na motorna vozila<\/strong><strong>.&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n<p><strong>HRANA ZA LJUDI&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Stop betoniranju kmetijske zemlje<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>Epidemija nas je soo\u010dila s pomenom lokalne kmetijske oskrbe in nujnostjo izrabe rodovitnih tal za prehrano ljudi.&nbsp;<strong>Ekonomske in druge infrastrukturne politike zato ne smejo voditi v nadaljnjo izgubo kmetijskih povr\u0161in.<\/strong>&nbsp;V Sloveniji se je morala namre\u010d v zadnjih letih rodovitna zemlje vse preve\u010dkrat umakniti cestam, industrijskim objektom in drugim pozidavam. Od leta 2000 smo tako&nbsp;<a href=\"https:\/\/pxweb.stat.si\/SiStatDb\/pxweb\/sl\/30_Okolje\/30_Okolje__15_kmetijstvo_ribistvo__03_kmetijska_gospod__01_15165_zemljisca\/1516501S.px\/table\/tableViewLayout2\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">izgubili 42 600 ha kmetijskih povr\u0161in<\/a>, pribli\u017eno dobrih 2000 ha na leto.&nbsp;<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Pove\u010dana lokalna samooskrba z zelenjavo, sadjem in \u017eiti<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>Odgovor na trenutno ekonomsko krizo mora dati&nbsp;<strong>prednost<\/strong>&nbsp;<strong>ukrepom, ki bodo zvi\u0161ali raven samooskrbe na podro\u010dju zelenjave, sadja in \u017eit<\/strong>. Boj s COVID-19 je razgalil&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.stat.si\/StatWeb\/News\/Index\/8111\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">nizko raven samooskrbe<\/a>&nbsp;v Sloveniji, zlasti z zelenjavo (39 %) in sadjem (48 %), pa tudi krompirjem (48 %) in \u017eiti (68 %). Pri nekaterih \u017eivilih pa smo skoraj popolnoma odvisni od uvoza iz Italije. Iz Italije&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.delo.si\/novice\/slovenija\/ce-se-ustavi-uvoz-iz-italije-se-bodo-police-z-zelenjavo-izpraznile-288263.html\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">pride na na\u0161e police<\/a>&nbsp;ves radi\u010d in 93 odstotkov vse pakirane zelenjave, 92 odstotkov \u0161pina\u010de, \u2026 Krepitev lokalnih samooskrbnih verig ne ve\u010da le na\u0161e odpornosti na pre\u017eivljanje kriznih situacij kot danes, temve\u010d ima tudi ugodne okoljske vplive (manj emisij iz transporta) in spodbuja razvoj pode\u017eelja, lokalnih skupnosti in pozitivnih socialnih praks (npr. zadru\u017eni\u0161tvo)<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Zmanj\u0161ana podpora govedoreji&nbsp;<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>Slovensko kmetijstvo je mo\u010dno oprto na \u017eivinorejo, zlasti govedorejo. Medtem ko je na\u0161a proizvodnja zelenjave in sadje mo\u010dno pod potrebami prebivalstva, koli\u010dine mleka in govedine celo presegajo doma\u010de potrebe. Govedoreja je okoljsko najbolj \u0161kodljiva panoga kmetijstva. V Sloveniji predstavlja&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.podnebnapot2050.si\/wp-content\/uploads\/2019\/06\/Podnebno_Ogledalo_2019_Zvezek8_US_Govedoreja_KONCNO-2.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">najve\u010dji kmetijski vir emisij TGP<\/a>, potrebuje velike povr\u0161ine zemlje in drugih virov (za&nbsp;<a href=\"http:\/\/www.fao.org\/3\/i8384en\/I8384EN.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">pridelavo 1 kg mesa<\/a>&nbsp;potrebujemo kar 3 kg hrane, prete\u017eno \u017eit, ki bi jih lahko sicer u\u017eili ljudje), negativen vpliv ima tudi na biodiverziteto in opra\u0161evalce (zgodnja ko\u0161nja travnikov). Nadaljne ekonomske in kmetijske politike morajo voditi k&nbsp;<strong>zmanj\u0161evanju vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu (<\/strong><strong>zmanj\u0161evanje \u0161tevila goveda, zmanj\u0161evanje povr\u0161in kmetijskega zemlji\u0161\u010da, na katerem se prideluje hrana za \u017eivali v korist pove\u010danju povr\u0161in za pridelavo hrane za ljudi, zmanj\u0161evanje koli\u010dine oz. pogostosti mesa v \u0161olski prehrani<\/strong><strong>) ter pove\u010danje podpor za okoljsko blagodejnej\u0161e oblike kmetijstva (ekolo\u0161ko kmetijstvo).<\/strong><\/p>\n\n<p><strong>PREBOJ \u010cISTIH ENERGETSKIH RE\u0160ITEV<\/strong><\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Pove\u010dane investicije v energetsko prenovo na\u0161ih domov&nbsp;<\/strong><\/li><li><strong>Mno\u017ei\u010dna podpora obnovljivim virom energije, predvsem son\u010dni energiji&nbsp;<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>Vladni ukrepi lahko sinergijsko re\u0161ujejo stanovanjsko stisko, zni\u017eujejo porabo energije in pospe\u0161eno uvajajo ve\u010dje koli\u010dine son\u010dne (in vetrne) energije v na\u0161 energetski sistem. Javne investicije se naj namenijo za&nbsp;<strong>dr\u017eavni program nadgradnje socialnih stanovanj<\/strong>,&nbsp;<strong>ki bi zagotovil izolacijo, toplotne \u010drpalke, oskrbo s son\u010dno energijo in baterije za skladi\u0161\u010denje energije<\/strong>&nbsp;za nekatere izmed na\u0161ih najbolj ranljivih dru\u017ein, ter&nbsp;<strong>dr\u017eavni program<\/strong>&nbsp;<strong>izgradnje novih, cenovno dostopnih domov<\/strong>, ki izpolnjujejo najvi\u0161je standarde za energetsko u\u010dinkovitost ter se napajajo s son\u010dno energijo. Tak\u0161ni celostni ukrepi namre\u010d odpirajo mo\u017enosti za nove zaposlitve, saj za\u017eenejo ne le sektor gradbeni\u0161tva temve\u010d cel spekter industrij povezanih z izolacijo domov in in\u0161talacijo son\u010dnih elektrarn.&nbsp;<\/p>\n\n<p>V Sloveniji imamo za sabo prakti\u010dno izgubljeno desetletje in veliko neizkori\u0161\u010denega potenciala za razvoj \u010distih virov energije. Zato se toliko bolj strinjamo s pozivom&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.iea.org\/commentaries\/put-clean-energy-at-the-heart-of-stimulus-plans-to-counter-the-coronavirus-crisis?fbclid=IwAR2knQbILcV8A34IJPlQ-GLeM20vFbjrSHplffXA7edlkZRRZ7u8TzXpY6Y\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\"><strong>Mednarodne agencije za energijo<\/strong><\/a>&nbsp;da&nbsp; vlade v svoje ukrepe za stabilizacijo gospodarstvo vklju\u010dijo tudi obse\u017ene nalo\u017ebe v \u010diste vire energije kot sta son\u010dna in vetrna. &nbsp;Vlada RS naj zato za\u017eene proces&nbsp;<strong>solarizacije javnih stavb<\/strong>, pove\u010da financiranje in podporo projektom za&nbsp;<strong>skupnostne son\u010dne in vetrne elektrarne<\/strong>,&nbsp;<strong>investicije v&nbsp;<\/strong><strong>pametna omre\u017eja<\/strong>in<strong>&nbsp;tehnologije&nbsp;<\/strong><strong>shranjevanja oz. skladi\u0161\u010denja elektri\u010dne energije<\/strong>.&nbsp;<\/p>\n\n<p><strong>IZ CEST NA \u017dELEZNICE IN KOLESARSKE POTI<\/strong><\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li><strong>Gradnja in izbolj\u0161ava \u017eelezni\u0161ke in kolesarske infrastrukture&nbsp;<\/strong><\/li><\/ul>\n\n<p>V preteklih desetletjih se je prebivalce in prebivalke Slovenijo z vlaganji v ceste in zapostavljanje \u017eelezni\u0161ke infrastrukturo priklenilo na njihove osebne avtomobile. Kot ugotavljajo tudi&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.gov.si\/assets\/ministrstva\/MOP\/Dokumenti\/Prostorski-razvoj\/SPRS\/SPRS-2050_gradivo-za-javno-razpravo.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">snovalci nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije<\/a>: \u201c<em>Javni potni\u0161ki promet ne ustreza potrebam potnikov, po dele\u017eu&nbsp; potnikov prepeljanih v javnem prometu je Slovenija na repu Evrope. Osebni potni\u0161ki promet je prevladujo\u010d na\u010din mobilnosti, ki povzro\u010da velike prometne obremenitve, potrebe po dodatnih investicijah v cestno infrastrukturo, visoke stro\u0161ke njenega vzdr\u017eevanja, okoljske obremenitve (emisije, in hrup, no\u010dna osvetljenost), zastoje, izgubo kmetijskih zemlji\u0161\u010d<\/em>.\u201d&nbsp;<\/p>\n\n<p>Promet je tako tudi edini edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005\u2013 2017&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.podnebnapot2050.si\/wp-content\/uploads\/2019\/09\/Podnebno_Ogledalo_2019_Zvezek2_Promet_KONCNO-2.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">pove\u010dale<\/a>, in sicer kar za za 25,5 %. Glede na&nbsp;<a href=\"http:\/\/www.pisrs.si\/Pis.web\/pregledPredpisa?id=RESO115\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030<\/a>&nbsp;(glej tabelo 5-1 in 5-2), bomo v obdobju med 2016 in 2030 cestam \u0161e vedno namenili ve\u010d vlaganj kot \u017eeleznicam (8845 milijonov evrov v primerjavi s 5391 milijoni evri).&nbsp;<\/p>\n\n<p>Dr\u017eavno politiko, ki daje prednost cestam za voljo nazadovanja \u017eelezni\u0161ke infrastrukture, moramo obrniti. Da bi ljudi osvobodili izza avtomobilskih volanov in na\u0161 prometni sistem prepeljali v 21. stoletje, potrebujemo&nbsp;<strong>obse\u017ene nalo\u017ebe v javni potni\u0161ki promet (JPP), s poudarkom na \u017eelezni\u0161ki in kolesarski infrastrukturi.<\/strong>&nbsp;To ne pomeni le nadgradnje temve\u010d tudi raz\u0161iritev in novogradnja \u017eelezni\u0161kih potni\u0161kih povezav, ter zagotavljanje cenovna dostopnosti JPP.<\/p>\n\n<p><strong>\u201cNE DELAJ \u0160KODE\u201d<\/strong><\/p>\n\n<p>V skladu s prisego Evropskega zelenega dogovora \u201cne delaj \u0161kode\u201d, na\u010drti za obnovo ne bi smeli podpirati okolju \u0161kodljivih dejavnosti, s \u010dimer bi poslab\u0161ali sedanje in prihodnje krize ali nas priklenil na onesna\u017eujo\u010do infrastrukturo \u0161e za desetletja v prihodnost. Natan\u010dneje, na\u010drti za obnovo ne bi smeli podpirati \u0161kodljivih dejavnosti kot so:&nbsp;<strong>industrija fosilnih goriv<\/strong>, projekti gradnje&nbsp;<strong>novih jedrskih objektov<\/strong>, nova&nbsp;<strong>letali\u0161ka infrastruktura<\/strong>,<strong>&nbsp;prioritiziranje cestne infrastrukture na \u0161kodo \u017eelezni\u0161ke<\/strong>, nove&nbsp;<strong>(so-)se\u017eigalnice<\/strong>, dodatna podpora&nbsp;<strong>\u017eivinoreji<\/strong>.<\/p>\n\n<p>\u010ce usmerimo vladne pakete finan\u010dnih spodbud premi\u0161ljeno, se lahko za\u0161\u010ditimo pred gro\u017enjo podnebnega zloma, obnovimo naravne ekosisteme in spodbudimo \u017eivljenjski slog, ki bo hranil, ne pa iz\u010drpaval naravno okolje. S pravimi programi bomo tako dvignili \u017eivljenjski standard prebivalk in prebivalcev Slovenije, ustvarili na tiso\u010de dobrih delovnih mest in pospe\u0161ili pravi\u010den prehod stran od fosilnih goriv, industrijskega kmetovanja in ter drugih industrij, ki onesna\u017eujejo okolje.<\/p>\n\n<div class=\"wp-block-buttons is-layout-flex wp-block-buttons-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-button\"><a class=\"wp-block-button__link\" href=\"https:\/\/act.gp\/3eFSMN6\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">podpri zeleni odgovor na krizo covid-19!<\/a><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovenija se trenutno soo\u010da s tremi prepletajo\u010dimi se kriznimi stanji:&nbsp; trajajo\u010do&nbsp;zdravstveno krizo&nbsp;zaradi epidemije virusa COVID-19,&nbsp;ekonomsko krizo&nbsp;kot posledico zaustavitve ve\u010djega dela gospodarstva v odgovoru na prvo in vse bolj ostro&nbsp;podnebno krizo,&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":2754,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23,53],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-2753","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","tag-koronavirus","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2753","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2753"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2753\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2760,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2753\/revisions\/2760"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2754"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2753"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2753"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2753"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=2753"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}